Pred davnimi meseci, natančneje sredi februarja, sem se odločil za menjavo grafične kartice. Takrat je bila najboljša izbira v višjem rangu Herculesova Geforce II PRO, saj je izvedenka Ultra za 40.000 SIT doplačila ponujala res premalo. Upal sem tudi, da bom lahko z malo sreče svojega novopridobljenega PROja navil na kakšno spodobno frekvenco. Pa ne zato, da bi igrice tekle še hitreje, saj je realna razlika tistih nekaj FPS res zanemarljiva. To sem se spravil delati iz same radovednosti, do kam bi lahko navil svojega pošastka. Ja, kar presenetljivo, tisti izgovor za HSF na procesorju ter mali drekci od modrih izmenjevalnih površin so očigledno zadostovali, saj sem dosegel hitrost Geforca II Ultra! Sicer z intenzivnim trganjem tekstur, a vseeno, jedro na 250 ter pomnilnik na 460 MHz - je zgleden procent izboljšave. Sicer pa je bila zadnja stopnička pred nepopolnim delovanjem 240 MHz FPUja ter 450 MHz pomnilnika. Nato mi je kapnilo - kaj bi šele dosegel z Blue Orbom na procesorju ter veliko izmenjevalno površino na pomnilniških modulih? Risalna miza kliče!

Za preliminarno idejo je sledilo nekaj dni tehtnega premišljevanja, kaj točno bi jaz rad imel na kartici. Vedel sem, da za ta poskus ne nameravam žrtvovati več kot ene PCI reže, zato sem imel na voljo okoli 35 milimetrov manevrirnega prostora za višino izmenjevalne površine za pomnilnik. Ker sem vedel, da bo Blue Orb, ki sem ga že od začetka nameraval dati na FPU, tudi pobral eno prosto PCI mesto, je bilo to sprejemljivo. Dobro, sem si rekel. Blue Orb na procesor, že. Ampak kaj za vraga naj nalimam na pomnilnik? Na Herculesovi GF2 PRO kartici so 4 izmenjevalne površine, vsaka pokrije dva modula. Površina izmenjevalne površine je okoli 20 x 30 milimetrov. Tako je šlo še nekaj dni, rešitve ni in ni bilo. Ko sem že hotel vse skupaj vreči v vodo (beri: narediti vodno hlajenje za grafično), sem na polici videl zaprašen originalni hladilnik od mojega procesorja, ki je tam stal od dne, ko sem v svoje računalo vgradil Golden Orba. Vzel sem geo-trikotnik in - glej no glej - zadeva je merila ravno okoli 40 x 60 mm! Torej, če bi blok razrezal na 4 dele, bi dobil točno 4 kose izmenjevalne površine, ki bi ravno prav sedle na pomnilnik!

Po obligatornem nakupu Blue Orba v lokal-hardver-štacuni je bil naslednji cilj razrezati en dokaj zajeten kup aluminija. Ker nisem poznal nobenega, ki bi si lastil precizno cirkularno žago, je padla odločitev - rezati bo treba na roke z navadno žagico za kovino. Ker sem sam zelo lena in izkoriščevalska persona, sem poklical našega lokalnega guruja, Máteja, da bi mi pri tem poskusu pomagal. Res, najlepša mu dala! Proces rezanja je trajal okoli pol ure, saj je treba biti pri delu zelo precizen.

V vodoravno smer je šlo rezanje zelo gladko, saj ni ovir, ki bi oteževale rezanje. Zgodba je popolnoma drugačna v navpični smeri. Kot vidite na zgornji sliki, je bilo treba prerezati tudi vse "izrastke". Vseeno je šlo, čeprav z malo več težavami ter dosti, dosti počasneje. Ko se je rezanje končalo, je vsak kos posebej zgledal zelo ubogo, saj so se posledice rezanja z žago zelo poznale. Sledilo je brušenje. Za brušenje sem si kupil vodnobrusne papirje granulacije 200, 300, 400, 600, 800 ter 1200. Če se spoznate na brušenje, potem najbrž veste, da lahko papir 200 primerjamo s finim peskom, papir 1200 pa z dojenčkovo ritko. Po kakšni uri ali dveh brušenja so bile izmenjevalne površine končane - nastopil je čas za delo!

Da vam bo popolnoma jasno, za kakšne vrsto modifikacije gre, naj vam kot prvo pokažem sliko kartice pred kakršnimikoli modifikacijami:

Prva v seriji korakov je bila odstranitev HSF enote iz procesorja grafične kartice. Po odstranitvi plastičnih držal se je hladilnik vdal zelo hitro, potrebno je bilo le malo krožne sile. Ko sem odstranil hladilnik, me je čakalo presenečenje - Herculesovci na procesor niso dali skoraj nič termalne paste, HSF in procesor pa je skupaj držalo silikatno lepilo!

Izbire ni bilo - lepilo je tako ali drugače moralo iti dol. Prva od možnosti, ki jo je predlagal Mate, je vsebovala oster švicarski nož ter njegov psiho izraz, kar je bilo enoglasno zavrnjeno. Ugotovili pa smo, da se silikatno lepilo prav z užitkom lepi na prste. Tako je bilo potrebno le nekaj minut drgnjenja ob FPU, da se je silikat popolnoma odstranil.

Prej....	....in potem

Sledil je nanos termalne paste. Za 500 SIT sem v Megahitu kupil srebrno termalno pasto (1.5 grama), ki se od navadne silikonske razlikuje kot noč in dan. Ima dosti boljšo toplotno prevodnost ter se neprimerno lepše razmazuje. Priporočam za vse overclockerje. Po nanosu je zadeva izgledala takole:

Kot ata na mamo je na Geforcea sedel še Blue Orb, tako da je nekje na polovici dela zadeva izgledala tak:

Naslednji problem je bila odstranitev izmenjevalnih površin iz pomnilniških modulov. Tudi te je skupaj držala neprimerno večja količina silikatnega lepila. Ena od idej, ki smo jo že velikokrat slišali na našem Forumu, je bila ta, da bi kartico enostavno dali v zmrzovalnik za nekaj minut ter upali na najboljše. Že ko sem hotel izvesti ta postopek, me je čisto rutinsko obiskal Oče™ ter pobaral, kam pojdem s kartico. Vse mu podrobno razložim in pričakujem reakcijo pozitivne afirmacije - ki je pa nisem dobil. Oče™ si je od smeha skoraj zmočil hlače, nakar je vzel kombinirke ter populil hladilnike dol na isti način, kot sem jaz prej odstranil HSF iz procesorja. Logično, večji navor je imel. Čeprav sem med postopkom mižal, me je zadeva hudo spominjala za srednji vek (puljenje nohtov ;)). Po odstranitvi hladilnikov je sledil isti postopek - odstranitev silikata z drgnjenjem po površini. Dobili smo tole:

Nato je Mate po vseh modulih namazal pasto ter v kotičkih kapnil malo sekundnega lepila, pritrdil izmenjevalno površino, dobro stisnil ter stiskal še kakšni dve minuti. Najbrž je brez pomena potrditi, da je zadeva držala, in to dobro. Ta postopek je štirikrat ponovil in voila, postopek je končan! V vednost:

Pa je še ena od mnogih modifikacij mojega računala mimo. Kaj sem pridobil, se vprašate? Hja, bi mi verjeli, da lahko pomnilnik spravim na megalomanskih 490 MHz? Izplača se, vam rečem! Celoten postopek je stal točno 3500 SIT (3000 za Blue Orba ter 500 za termalno pasto), malo prostega časa ter tone živcev. Če imate vsaj malo tweakerske žilice v sebi, se tega lotite še sami. Seveda se moram še enkrat zahvaliti Mátetu, brez katerega bi bilo to delo zelo otežkočeno. Tudi Oče™ si zasluži svoj del salv. Govoril sem.