V tem članku se bom lotil poviševanja napetosti procesorja, pomnilnika in tudi vhodno/izhodnih naprav. Potreba po večji napetosti je vedno bila najbolj prisotna pri navijanju računalniških sistemov. Proizvajalci plošč se zaenkrat še ne odločajo za možnost kakšnega drastičnega spreminjanja napetosti, zato je treba za povišanje modificirati ploščo sámo. Sergio je enkrat že opisal višanje napetosti na Epox 8KHA+, pri kateri je uporabil upor. Jaz bom za svojo KR7A uporabil potenciometre (spremenljive upore), ki so bolj primerni za spreminjanje napetosti. Zaradi možnosti poljubne nastavitve nam potenciometer omogoča najti "sweet spot" ali kompromis med navijanjem in hlajenjem procesorja. Večja napetost pri procesorju povzroči večje segrevanje kot običajno, zato vas opozarjam, da poskrbite za zelo dobro hlajenje, saj temperature nad 50 stopinj Celzija za na skrajne meje navit procesor niso zaželene.

Potenciometer ima tri nožice. Uporabili bomo srednjo, ki jo vežemo na katerokoli ozemljeno točko na plošči in eno od skrajnih nožic, ki jo bomo vezali na nožico HIP kontrolerja. Priporočam, da eno od skrajnih nožic enostavno odrežete (Resno! To je najvarnejši način - ali jo pa vsaj primerno označite). Ko je potenciometer zavrten v skrajno lego, je nožica na isti strani na polni upornosti, druga pa na najmanjši. Zelo je pomembno, da je potenciometer, ko računalnik prvič zaženemo, na največji upornosti. Za modifikacijo uporabite dražje potenciometre, ker omogočajo varno in natančno nastavljanje napetosti. Priporočal bi potenciometre podjetja Radiohm, saj so zelo natančni, mogoče malce predragi. Vseeno, nakup se splača, dobite jih pa v Conradu. Postopek zahteva spajkalne spretnosti. Če le-teh nimate, berite naprej, ker bom razložil tudi drugačen način s pomočjo testnih konic za integrirana vezja. Za višanje napetosti pomnilnika uporabite 22 kiloohmski potenciometer, za procesor 47 kOHM, ter prav enakega za vhodno/izhodne naprave. Vrednosti potenciometra se lahko razlikujejo za dva kOHMa.

Na nožici potenciometra najprej prispajkajte dve približno dvajset centimetrov dolgi žici različnih barv, potem ga preverite z multimetrom in ga zavrtite v področje največje upornosti. Kako vedeti, katera nožica je prava? Na vsakem integriranem vezju je točka, ki označuje, kje se začne šteti nožice. Točki najbližja nožica je 1.

Na Abitovih ploščah se nahajajo trije pomembni ICji ki vsi slišijo na oznako HIP. Najprej bomo poskrbeli za napetost procesorja. Integrirano vezje, namenjeno temu, nosi oznako HIP6301 in se nahaja med AGP vodilom in mosfet tranzistorji. Uporabili bomo sedmo nožico na HIP6301 kontrolerju.

Za spajkanje uporabite čim tanjšo konico in stopite spajko ter ne spajkate na nožico HIP kontrolerja, ker ga veliko lažje poškodujete kot samo ploščo. Potrebovali boste še veliko spretnosti in mirno roko.

Spajkanje izvedemo na tretjo nožico HIP6521 kontrolerja.

Napetost vhodno/izhodnih naprav ni tako zelo pomembna, saj skoraj vedno zadostuje 3.65 V nastavitev v biosu plošče KR7A. Višjo napetost na i/o napravah potrebujemo nad doseženimi 200 megaherci zunanje frekvence, pa še to ne vedno. Za modifikacijo uporabite 47 kOHM potenciometer na peto nožico HIP6012 kontrolerja, ki se nahaja v spodnjem desnem kotu plošče.

Ker se večina od vas ne bo lotila spajkanja svojih dragih Abit plošč, priporočam nakup IC testnih konic v Conradu. Nožice se uporabljajo za preverjanje integriranih vezij, na koncu pa imajo majhno železno kljukico, ki se zatakne za nožico mikrokontrolerja, tako da lahko brez spajkanja dosežete isti rezultat.

Še slike testnih konic:

Tako, izvedeli ste, kako se poviša napetost na dveh zelo priljubljenih ploščah tajvanskega podjetja Abit. Upam, da ste z modifikacijo zadovoljni ter dosegate višje frekvence, kot ste jih sploh pričakovali. Seveda pa naj vam bo jasno, da potek izvajate popolnoma na lastno odgovornost. Zahvaljujem se Gibbu iz Overclockers.com.uk forumov za slike. Uživajte v višjih frekvencah!