Eno leto je že minilo, odkar je AMD predstavil novo generacijo procesorjev, imenovanih Athlon 64, vendar se ti med uporabniki kar nekako niso hoteli prijeti. Glavni razlog je bila najbrž cena procesorjev, ki jo je AMD nastavil tako, da sledi cenam primerljivih Intelovih Pentium 4 procesorjev. Zmeda je nastala tudi ob AMD-jevi odločitvi, da bo enaka jedra pakiral v tri različne formate. Poleg tega ima AMD v prodajnem programu še vedno zelo zmogljive Athlone XP, ki so poleg vsega tudi zelo cenovno ugodni. No, slednji se zdaj počasi umikajo, ostajajo samo še Semproni za Socket A podnožja. Zato je čas, da si ogledamo, na kakšni osnovi bomo gradili naše bodoče osebne računalnike.

Kot sem že omenil, se Athloni 64 dobijo v treh okusih. Socket 940 naj bi bil namenjen visoko zmogljivim večprocesorskim delovnim postajam ter strežnikom, na katerih se bodo potili Opteroni. Tu je treba poudariti, da plošče s tem podnožjem za delovanje izrecno zahtevajo registered tip pomnilnika. Za domačega uporabnika torej ne najbolj primerna platforma, še posebej cenovno. Če odvzamemo eno nožico dobimo Socket 939. Ta je po večini lastnosti zelo podoben Socketu 940, razlikujeta se le v tem, da je v 939 odstranjena podpora večprocesorskim sistemom ter zahteva za registered RAM-e. AMD se je kasneje odločil, da bo še povišal frekvenco Hyper Transport vodila z 800 MHz na 1000 MHz. Na Socket 939 plošče bomo vgrajevali Athlone 64 ter Athlone FX. Tukaj na svoj račun pridejo najbolj zahtevni uporabniki ter overclockerji: Athlon FX je edini AMD-jev procesor s povsem odklenjenim množilnikom. Ostali Athloni 64 omogočajo nižanje množilnika, Socket A procesorji pa so popolnoma zaklenjeni. Vendar bo tudi tu za marsikoga velika ovira cena, saj je trenutno najcenejši Socket 939 procesor cenjen krepko čez sto tisočakov. Ostane nam torej še najmanj nogati član družine A64. Domoval bo na Socket 754 osnovnih ploščah, ki so namenjene široki potrošnji. Procesorji na tem podnožju bodo Athloni 64 ter Semproni. Glavna razlika med 939 in 754 podnožji je v tem, da slednji nima podpore za dvokanalni pomnilnik, frekvenca Hyper Transporta pa je 800 MHz. In prav plošče zasnovane na Socket 754 smo se odločili popeljati na test.

Trenutno kopico različnih čipovij za Athlone 64 VIA izdeluje K8T800 v navadni ter Pro izvedneki, nVidia izdeluje nForce3, ki ima dodatne podizvedenke Ultra, 250 ter 250Gb. Ostane samo še SiS, ki izdeluje SiS755, 755FX ter 756. Na testu so bili prisotni VIA K8T800, nForce 3 250 in 250Gb, ter SiS 755.

nForce3 250Gb

SiS755

K8T800

Athloni 64 imajo za razliko od ostalih x86 procesorjev vgrajen krmilnik pomnilnika - s tem so zmanjšali dostopne čase do pomnilnika, kar izdatno pripomore k zmogljivostim procesorja, saj je pomnilniška prepustnost izjemno visoka. Poleg tega pa so s tem razbremenili izdelovalce čipovij, saj se je tako iz severnega mostu v procesor premaknilo kar zajetno število tranzistorjev, kar zniža tako razvojne kot tudi proizvodne stroške. Pozabiti seveda ne gre podpore 64 bitnim ukazom, ki bo v prihodnosti dodala še kakšen odstotek k zmogljivostim teh procesorjev. Zaenkrat se 64 bitne podpore lahko veselijo le uporabniki Linuxa, saj Microsoft še ni izdal uporabne različice operacijskega sistema Windows, ki bi imela 64 bitno podporo. Problemi so tudi v gonilnikih, ki jih bodo morali za nov operacijski sistem napisati na novo, tako da bo strojna oprema izkoristila vse prednosti, ki jih ponuja x86-64.

Spremembe so tudi na področju navijanja, saj je zaradi vgrajenega pomnilniškega krmilnika vse skupaj malo bolj zapleteno. Athloni 64 imajo tri vodila. Prvo je pomnilniško, drugo vodilo je HyperTransport, tretje pa je samo navidezno in nima neposredne povezave navzven, zaradi lažjega razumevanja pa se imenuje kar FSB. Frekvenco procesorja določimo z množilnikom (v primeru Athlona 64 3200+ je to 11), ki pomnoži osnovno frekvenco vodila FSB (v tem primeru iz 200 MHz dobimo 2200 MHz). Frekvenca pomnilniškega vodila je vezana na frekvenco jedra procesorja preko delilnika, ki je v osnovi enak množilniku frekvence procesorja, vendar ga lahko samo povečamo. V našem primeru je nazivni delilnik 11, s pomočjo nastavitev hitrosti pomnilnika pa lahko ta delilnik po že naprej določenih korakih povečamo in s tem zmanjšamo frekvenco pomnilnika. Na žalost ni možno nastavljati poljubnega delilnika. HyperTransport vodilo je z množilnikom HTT vezano na FSB vodilo. Nazivni množilnik je 4, lahko pa ga poljubno nastavljamo od 1 do 5, vendar to nima bistvenega vpliva na zmogljivost računalnika.

Kako torej navijamo? Najprej moramo ugotoviti, kje so meje pomnilnika in veznega čipovja. Mejo pomnilnika najdemo tako, da znižamo pomnoževalnik frekvence procesorja ter HTT vodila in pri nespremenjenem delilniku hitrosti pomnilnika začnemo višati FSB frekvenco. Ko najdemo najvišjo stabilno frekvenco, se lotimo iskanja najvišje frekvence vodila HTT. Tu samo še znižamo hitrost delovanja pomnilnika ter spet začnemo z iskanjem najvišje stabilne frekvence. Sam množilnik HTT vodila nima bistvenega pomena, saj je pasovna širina vodila HTT ogromna in jo je zelo težko zapolniti že pri množilniku 3x, nazivni množilnik pa je 4x. Ponavadi čipovje odpove pri okoli 900 MHz, razen pri ploščah, ki podpirajo 1000 MHz vodilo, kjer je meja višja. Ko ugotovimo kje so meje pomnilnika in čipovja se lahko lotimo procesorja. Pri nastavljeni najvišji hitrosti čipovja začnemo v korakih povečevati množilnik hitrosti procesorja, dokler ne najdemo zadnje meje. Ko imamo vse podatke, izberemo tako kombinacijo, da je hitrost pomnilnika kar najbližja svoji meji. Seveda se lahko tega postopka lotimo kar na slepo in začnemo spreminjati frekvence in množilnike kar vsepovprek, vendar bi si s tem povzročili precej težav in bi zelo težko našli meje. Sam sem iskal najvišjo frekvenco procesorja in najvišjo frekvenco s katero je lahko deluje pomnilnik na posamezni plošči v tako imenovanem sinhronem načinu, kjer sta množilnik hitrosti procesorja in delilnik hitrosti pomnilnika enaka.

Prišli smo torej na idejo, da stestiramo čimveč plošč, ki se jih da trenutno kupiti v Sloveniji, skupni imenovalec vseh na testu pa je bilo podnožje Socket 754, ki gosti Athlon 64 in Sempron procesorje. Najprej pa nekaj besed in slikovnega materiala o vsaki plošči.

Plošča, ki predstavlja vrh Epoxove ponudbe za S754 Athlone, je zasnovana na nVidiinem čipovju nForce3 250Gb. Plošča, ki je namenjena bolj zahtevnim uporabnikom, je seveda tudi temu primerno opremljena.

8KDA3+ škatla

8KDA3+ dodatki

8KDA3+ Power Pack

V škatli poleg same plošče in obširnih navodil, v katerih je opisana montaža in nastavitev matične plošče v BIOS-u, najdemo še CD-ROM z gonilniki in programi, dva kompleta SATA podatkovnih in napajalnih kablov, dve razširitveni ploščici z dodatnimi USB, MIDI in COM priključki, ter Epoxov tako imenovani Power Pack, ki vsebuje dva okrogla IDE kabla, osem malih aluminijastih hladilnikov za hlajenje MOSFET-ov ter priročen izvijač z več nastavki za križne in navadne vijake.

8KDA3+ plošča

Na plošči najdemo gigabitni Ethernet vmesnik in osemkanalno zvočno kartico. Prisotnih je kar šest SATA priključkov, za dva je poskrbljeno kar z strani nVidiinega čipovja, za ostale štiri pa je kriv na ploščo nameščen Silicon Imageov SATA RAID krmilnik. Tu velja omeniti, da oba krmilnika omogočata združevanje diskov v RAID polja. nVidiin lahko priklopi v polje tako PATA kot SATA diske, podpira pa RAID 0, 1, 0+1 ter JBOD. Silicon Imageov krmilnik pa poleg vseh naštetih verzij RAID-a podpira še RAID5 polja, za kar so do nedavnega skrbele posebne namenske kartice, ki so imele tudi precej visoko ceno. Z uporabo vseh priključkov lahko na ploščo priklopimo kar deset podatkovnih enot. Na plošči najdemo štiri integrirane USB priključke, ki se nahajajo na ATX priključnem panelu, poleg tega pa lahko s pomočjo razširitev priklopimo še štiri dodatne priključke. Na zadnji strani lahko poleg USB priključkov najdemo še dva PS/2 priključka za miško in tipkovnico, serijski COM in paralelni LPT priključek, UTP vtičnico za mrežo, analogne izhode za osem zvočnikov, line-in in mikrofonski vhod ter koaksialni in optični avdio izhod.

8KDA3+ ATX priključki

Razpored komponent na plošči ima nekaj manjših napak. Največja je ta, da sta dva od šestih SATA priključkov nameščena nad AGP priključek približno pol centimetra stran, tako je priključevanje SATA diskov precej oteženo, v primeru, da imate grafično kartico, ki ima hladilna rebra tudi na zadnji strani, pa je problem še toliko večji. Zamera gre tudi na račun hlajenja veznega čipovja: za to je poskrbljeno z majhnim aluminijastim hladilnikom, ki je prilepljen na nForce3 čip, okoli čipa pa ni lukenj za pritrditev hladilnih reber. Prav tako štejem v minus dvofazni napajalni sistem, ki je med navijanjem očitno probremenjen, saj tuljave ob hudih obremenitvah cvilijo. Tudi lokacija ATX napajalnega priključka na levi strani procesorja ni idealna, saj potem kabel stoji neposredno nad ventilatorjem pocesorja. Podobno je s pozicijo DIMM in AGP rež, saj moramo, če hočemo zamenjati pomnilnik, odstraniti tudi grafično kartico. Mogoče bo kdo pogrešal še Firewire, ki ga na tej plošči ni.

8KDA3+ SATA

BIOS je klasičen Awardov izdelek in ponuja ogromno mero nastavitev, s katerimi boste iz plošče iztisnili še zadnje atome moči; sicer je bilo na testu še nekaj plošč, ki omogočajo nastavljanje še več različnih RAM zakasnitev, vendar neukemu uporabniku zna to prinesti več problemov kot koristi. Overclockerji se bodo razveselili naslednjih nastavitev:

• frekvenca FSB vodila do 350 MHz,
• frekvenca AGP vodila do 99 MHz,
• napetost procesorja od 1,55 V do 1,7 V,
• napetost pomnilnika od 2,5 V do 2,8 V,
• napetost čipovja od 1,6 V do 1,75 V,
• napetost AGP vodila od 1,5 V do 1,8 V,
• množilnik hitrosti procesorja,
• množilnik hitrosti HTT vodila.

Pri navijanju bo dobrodošel pripomoček Port 80, ki vam s pomočjo dveh sedem segmentnih prikazovalnikov sporoča, kakšna je napaka, v navodilih pa potem najdete obrazložene pomene napak. Maksimalna dosežena frekvenca vodila je bila solidnih 232 MHz, največji overclock procesorja pa se je ustavil pri 2464 MHz, kar je bilo nekoliko slabše od najboljših.

8KDA3+ CPU-Z nenavita

8KDA3+ CPU-Z navit CPU

8KDA3+ CPU-Z navit RAM

Osnova te plošče je nForce3 250Gb. Gre za zelo bogato opremljeno ploščo, kar lahko sklepamo že iz njenega imena, saj Asus svoje prestižne izdelke že tradicionalno označuje z Deluxe.

K8N-E Dlx škatla

K8N-E Dlx dodatki

Paket poleg plošče vsebuje še podrobna navodila in priročnike za pomoč pri sestavi računalnika, CD-ROM z gonilniki in programsko opremo ter WinDVD Suite programski paket. Med strojne dodatke pa sodijo štirje kompleti SATA podatkovnih in napajalnih kablov, dva črna ATA100 kabla, črn ATA33 kabel ter črn kabel za disketni pogon. Nabor priključkov na matični plošči pa lahko razširimo še z dvema razširitvenima konzolama, na katerih je dodaten Firewire, MIDI ter dva USB priključka. Malo bolj neobičajen kos opreme pa so nalepke, ki jih nalepimo na tipkovnico, da si označimo bližnjice do Asusovega Instant Music. To je program, vgrajen v osnovno ploščo, ki nam omogoča predvajanje glasbenih zgoščenk brez nameščanja operacijskega sistema.

K8N-E Dlx plošča

Oprema na plošči obsega gigabitni LAN, Firewire, osemkanalno zvočno kartico, šest SATA priključkov ter dva IDE priključka. Enako kot pri Epoxovi plošči lahko vse diske združujemo v RAID polja, saj so na obeh ploščah popolnoma enaki krmilniki. Na ATX priključnem polju lahko najdemo dva PS/2 priključka, LPT in COM, štiri USB priključke, Firewire, vse vhode in izhode vgrajene zvočne kartice (šest 3,5 mm banana priključkov) ter koaksialni in optični digitalni izhod.

K8N-E Dlx ATX priključki

Razpored komponent na plošči je med najboljšimi na testu; podobno kot pri Epoxovi plošči je edina pomankljivost lokacija dveh SATA priključkov, ki sta nameščena nad AGP režo, vendar sta tu precej bolj oddaljena in ni takih težav s priklapljanjem. Razdalja med AGP in DIMM režami je dovolj velika, tako da ni težav pri menjavah pomnilnika. Malo moti le čuden način zaklepanja AGP kartic, ki je v primeru uporabe kartice z velikim hladilnim sistemom, kot je novi GF6800GT, zelo težko dostopen. Napajalni priključki so razporejeni idealno, glavni je nameščen na desni strani tik ob robu plošče, pomožni 12 V napajalnik pa se nahaja v zgornjem levem kotu. Na plošči najdemo tudi trifazni napajalni sistem za procesor. Za hlajenje čipovja je poskrbljeno z aluminijastim pasivnim hladilnikom, ki je pritrjen preko lukenj, ki so nameščene okoli čipa.

K8N-E Dlx AGP zaklep

BIOS je AMIjev, tako kot na vseh Asusovih ploščah, in omogoča enake nastavitve kot konkurenčni Awardov izdelek, le vmesnik je drugačen. Overclockerji bodo veseli kopice nastavitev zakasnitev pomnilnika ter napetosti in množilnikov. Nastavitve so sledeče:

• frekvenca FSB vodila do 300 MHz,
• frekvenca AGP vodila do 75 MHz,
• napetost procesorja od 0,85 V do 1,85 V,
• napetost pomnilnika od 2,5 V do 2,7 V,
• napetost AGP vodila od 1,5 V do 1,7 V,
• množilnik hitrosti procesorja,
• množilnik hitrosti HTT vodila.

Vredno je omeniti tudi nekaj neobičajnih funkcij BIOS-a. Prva je opozarjanje na napake pri zagonu računalnika z govorom, kar je zanimivo prvič, potem pa postane sitno, druga pa je AI Overclock Tuner, ki vam samodejno navije računalnik za 5, 10, 20 ali 30 odstotkov. Zanimivo, vendar za izkušenega overclockerja popolnoma neuporabno, saj je z uporabo tega orodja skoraj nemogoče pripraviti računalnik, da bi deloval več kot 10% hitreje. V ročnem načinu navijanja pa se je plošča obnesla odlično. Frekvenca vodila je dosegla norih 237 MHz, procesor pa se je stabilno potil pri 2486 MHz.

K8N-E Dlx CPU-Z nenavita

K8N-E Dlx CPU-Z navit CPU

K8N-E Dlx CPU-Z navit RAM

Tudi ta plošča ima za osnovo nForce3 čipovje, vendar je to za razliko od prejšnjih dveh plošč izvedba 250. Podobno kot obe plošči pred to je tudi ta opremljena s kopico dodatkov. Zanimiv je tudi izgled, saj z modrim tiskanim vezjem in živopisnimi priključki in razširitvenimi režami bolj spominja na novoletno jelko, kot pa na zadnji hit računalniške tehnologije. A tega smo pri Gigabyteu že vajeni.

K8NS Pro škatla

K8NS Pro dodatki

V škatli se poleg treh knjižic, v katerih so podrobna navodila za uporabo plošče in nastavitev RAID krmilnikov, nahajajo tudi CD s programsko opremo, paket kablov, ki vsebuje tri ATA100, dva SATA kabla in disketni kabel. Nabor priključkov na zadnji strani plošče pa lahko razširimo z dvema USB, dvema Firewire ter optičnim in koaksialnim digitalnim audio priključkom.

K8NS Pro plošča

Na plošči se nahaja naslednja oprema: gigabitni LAN, Firewire, osemkanalni zvočni kodek, nForce3 čip krmili dva SATA in dva IDE kanala, ki jih lahko kombiniramo v RAID polja, na plošči pa sta še Promiseov RAID krmilnik, ki podpira dva IDE kanala, in še Silicon Imageov SATA krmilnik, na katerega lahko priklopimo dva SATA diska. Seveda so na plošči tudi USB priključki: štirje na zadnji strani in možnost razširitve na osem priključkov. Na zadnji strani plošče poleg USB-jev najdemo še PS/2 priključke za tipkovnico in miško, tu so tudi COM, LPT in UTP za mrežo in še trije zvočniški izhodi oziroma vhodi. Za popolno osemkanalno podporo pa moramo kupiti dodatne priključke, ki jim Gigabyte pravi Surround Kit. Omeniti velja tudi Dual BIOS, zaščito nameščeno na boljših Gigabyteovih ploščah, ki preprečuje, da bi lahko onesposobili sistem z napako med posodabljanjem BIOS-a.

K8NS Pro ATX priključki

Podobno kot Asusova plošča ima tudi Gigabyte zelo dober razpored komponent. Našel sem samo eno omembe vredno napako, pa še ta je enaka kot pri obeh prejšnjih nForce3 ploščah. Dva SATA priključka sta nameščena zelo blizu nad AGP režo, poleg tega pa je procesorsko ležišče postavljeno nižje na plošči, zaradi česar je priklapljanje SATA kabla ob vstavljeni grafični kartici prava umetnost. Ostale komponente pa so razporejene zelo dobro. Med AGP in pomnilniškimi režami je dovolj prostora, čipovje je hlajeno z aktivnim aluminijastim hladilnikom, ki je pritrjen z luknjami okoli čipa. Priključek za disketni pogon je za razliko od ostalih plošč nameščen višje na plošči, tako da tisti z visokimi ohišji ne boste rabili metrskega kabla za disketni pogon. Priključki za IDE diske so nameščeni ob desni in spodnji rob plošče. Za napetost procesorja skrbi trifazni napajalni sistem. ATX kabla sta nameščena ob desni rob, pomožni konektor pa v zgornji levi kot, tako da kabli ne omejujejo pretoka zraka.

K8NS Pro NB haljenje

Nastavitve plošče urejamo s pomočjo Award BIOS-a. Plošča omogoča nastavitev vseh osnovnih parametrov, za dostop do naprednih nastavitev pa moramo pritisniti kombinacijo tipk CTRL+F1. To je že dolgo znana Gigabyteova zaščita, ki neznalce ščiti pred tem, da bi lahko z napačnimi nastavitvami ogrozili stabilnost sistema. Navijanje je prav tako možno kar iz BIOS-a, nastavitve pa so naslednje:

• frekvenca FSB vodila do 455 MHz,
• frekvenca AGP vodila do 100 MHz,
• napetost procesorja od 0,8 V do 1,7 V,
• napetost pomnilnika od 2,5 V do 2,7 V,
• napetost HTT vodila od 1,2 V do 1,5 V,
• napetost čipovja od 1,5 V do 1,8 V,
• množilnik hitrosti procesorja,
• množilnik hitrosti HTT vodila.

Velja omeniti, da je možnost spreminjanja množilnika hitrosti procesorja prisotna šele z zadnjimi posodobitvami BIOS-a. Presenetijo pa predvsem nastavitve RAM-a, ki so izjemno podrobne. In plošča ni razočarala s frekvencami. Podobno kot Asusova je dosegla 237 MHz pri navijanju vodila in pomnilnika, procesor pa je na tej plošči dosegel mejo pri 2475 MHz. Če te odlične rezultate pri navijanju združimo z že v osnovi hitro ploščo, dobimo super rezultate, kar se je potrdilo tudi v testih.

K8NS Pro CPU-Z nenavita

K8NS Pro CPU-Z navit CPU

K8NS Pro CPU-Z navit RAM

Prva na testu z VIA K8T800 čipovjem je Epoxova plošča. Gre za nekoliko cenejšo ploščo, vendar to še ne pomeni, da je slabo opremeljena. Na njej najdemo praktično vse bonbončke, ki jih ponuja tudi njena precej dražja sestra, zasnovana na nForce3 platformi.

8HDA5+ škatla

8HDA5+ dodatki

8HDA5+ Power Pack

Tudi tu nas v škatli čaka Epoxov Power Pack, v katerem sta dva okrogla kabla, osem malih aluminijastih hladilnikov za MOSFET-e ter uporaben izvijač. Seveda ne manjka tudi obširna papirna podpora v obliki hitrega priročnika ter bolj obširnih navodil za nastavitev plošče. Tu je tudi plošček z gonilniki in programsko opremo. Poleg tega pa so na dveh pomožnih konzolah še dodatni USB priključki, ter MIDI in COM priključka.

Na ploščo sta vgrajena kar dva mrežna priključka, od tega je eden gigabiten. Za diske je poskrbljeno v VT8237 južnem mostu, ki krmili dva IDE in dva SATA kanala s podporo RAID poljem, poleg tega pa je na plošči še 4-kanalni SATA RAID krmilnik, enak kot na 8KDA3+. Imamo tudi osemkanalni zvočni kodek. Priključki na ATX priključni plošči obsegajo standardne PS/2, COM in LPT, štiri USB ter dva Ethernet priključka, šest analognih vhodov in izhodov za zvok ter še koaksialni in optični digitalni avdio izhod.

8HDA5+ plošča

8HDA5+ ATX priključki

Design plošče je nekoliko boljši kot pri njeni dražji sestri. Napajalna konektorja sta pomaknjena višje v levi zgornji kot, vsi priključki za podatkovne enote pa se nahajajo v spodnjem desnem kotu. Vendar so podobno kot pri 8KDA3+ tudi tu AGP in pomnilniške reže preblizu skupaj. Tudi tukaj je za hlajenje čipovja poskrbljeno z aluminijastim hladilnikom, ki je prilepljen na čip. Mogoče overclockerji ne bodo najbolj zadovoljni z dvofaznim napajalnim sistemom, vendar pri tej plošči ni bilo zaznati nadležnega piskanja ob obremenitvah.

BIOS je seveda, tako kot smo navajeni pri Epoxu, Awardov. Nastavitve poleg osnovnih obsegajo tudi precej nastavitev za overclockerje. Predvsem ta plošča za razliko od ostalih omogoča zelo visoko napetost pomnilnika. Ostale overclockerske nastavitve so:

• frekvenca FSB vodila do 300 MHz,
• napetost procesorja od 1,35 V do 1,7 V,
• napetost pomnilnika od 2,5 V do 2,8 V,
• napetost AGP vodila od 1,5 V do 1,8 V,
• množilnik hitrosti procesorja,
• množilnik hitrosti HTT vodila.

Vendar ni vse tako rožnato, kot izgleda na prvi pogled. Plošča ima namreč velike probleme s spreminjanjem množilnika hitrosti procesorja. Vsakršna sprememba množilnika povzroči nedelovanje sistema. Na Port 80 prikazovalniku se izpiše napaka 25h in sistem obstane. Edina rešitev, da sistem spraviš v delovanje, je brisanje podatkov CMOS. Problem se je pojavljal v vseh verzijah BIOS-a. Nekoliko moti tudi dejstvo, da ni zaklepa PCI in AGP frekvenc.

Pri navijanju smo zato hitro naleteli na težavo s sesuvanjem diska, poleg tega pa je BIOS ob navijanju nastavitve na plošči samodejno prestavil na nižjo zmogljivost, tako da so performanse v navitem režimu zelo nizke. Maksimalna frekvenca vodila se je ustavila pri 218 MHz, procesor pa pri 2398 MHz.

8HDA5+ CPU-Z nenavita

8HDA5+ CPU-Z navit CPU

8HDA5+ CPU-Z RAM latence

Druga Asusova plošča na testu je zasnovana na K8T800. Gre za uravnoteženo opremljeno ploščo z veliko zanimivimi funkcijami in dobro ceno. Zanimiv je tudi izgled, saj s črno barvo ter modrimi in rumenimi režami za razširitve izstopa iz povprečja.

K8V škatla

K8V dodatki

Paket seveda ni tako dobro opremljen kot Aususova dražja plošča, vendar kljub temu zraven plošče dobimo disketni, ATA33, dva ATA100 ter dva SATA kabla. Ostalo opremo predstavljajo še navodila in instalacijski plošček.

K8V plošča

Plošča je opremljena z gigabitnim LAN vmesnikom, šestkanalnim avdio kodekom, v čipovje integrirani diskovni krmilnik nadzira dva IDE in dva SATA kanala s podporo za RAID. Poleg tega je na plošči še dodaten Promiseov RAID krmilnik z enim IDE in dvema SATA ter seveda nepogrešljivi USB priključki, od katerih so štirje na plošči, za štiri dodatne pa ostaja možnost razširitve. Na zadnji strani najdemo še PS/2 priključka, COM, LPT in mrežni priključek, digitalni priključek in tri analogne avdio priključke.

K8V ATX priključki

Postavitev priključkov in komponent na plošči je dobro urejena, tako da pretiranih težav z napeljevanjem kablov ne bi smelo biti. Držali so se nekaj osnovnih pravil in postavili napajalne konektorje tako, da kabli ne zastirajo glavnih poti zraka in ne omejujejo vgradnje komponent. Med AGP in DIMM režami je dovolj prostora, priključki za diskovje so nameščeni ob desni rob plošče, zanimiva je tudi postavitev priključka za disketno enoto, ki je postavljen tako, da se kabel vklopi od strani in ne od vrha, podobno kot pri nekaterih Abitovih ploščah.

K8V napajalni sistem

BIOS je popolnoma enak kot pri dražji Asusovi plošči, razlika je le v nekaj nastavitvah, ki se pojavijo zaradi razlik v opremi plošč. V BIOS-u je nekaj zanimivih dodatkov, kot že prej omenjeni Instant Music, ki omogoča predvajanje glasbenih CD-jev brez nameščenega operacijskega sistema, ter C.P.R., ki ga bodo veseli predvsem overclockerji, saj ob preveč navitem procesorju avtomatsko nastavi hitrost na nižjo, tako da lahko popravite napake brez brisanja CMOS podatkov. Tudi ostalih overclockerskih nastavitev je kar nekaj:

• frekvenca FSB vodila do 300 MHz,
• napetost procesorja od 0,8 V do 1,75 V,
• napetost pomnilnika od 2,5 V do 2,8 V,
• napetost AGP vodila od 1,5 V do 1,7 V,
• napetost V-Link vodila od 2,5 V do 2,6 V,
• množilnik hitrosti procesorja,
• množilnik hitrosti HTT vodila.

Tudi tu velja omeniti težave s stabilnostjo sistema pri navijanju FSB-ja, saj tudi tu ni vgrajenega zaklepa frekvenc PCI in AGP vodila. Dosegel sem 218 MHz, kar je bilo več, je pomenilo avtomatsko izgubo podatkov na disku, frekvenca procesorja pri tem je bila 2398 MHz.

K8V CPU-Z nenavita

K8V CPU-Z navit CPU

K8V CPU-Z navit RAM

Že na prvi pogled nam je jasno, da ne gre za kakšno elitno ploščo; v škatli nas pričakajo samo najbolj nujne potrebščine, tudi papirna navodila so zelo skopa - opisujejo samo montažo - opis nastavitev plošče pa najdemo v elektronski obliki na ploščku. Poleg tega dobimo še SATA, IDE ter disketne kable. Vendar se plošča oddolži z zelo nizko ceno.

K8S8X škatla

K8S8X dodatki

Plošča je edina na testu, ki je zasnovana na SiS-ovem 755 chipsetu za Athlone 64. Na njej najdemo vse osnovne naprave, kot so šestkanalni zvočni kodek, 100 Mbit mrežna kartica, šest USB priključkov, dva SATA ter 2 IDE kanala. Skratka vse kar rabimo za povprečen računalnik. Vse priključke razen diskovnih najdemo na ATX priključnem panelu. Možnosti za razširitev skorajda ni, lahko samo preusmerimo dva USB-ja iz zadnje strani plošče na druga mesta v ohišju.

K8S8X plošča

K8S8X ATX priključki

Razpored je malo drugačen, kot smo ga vajeni z ostalih plošč, saj sta tukaj reži za pomnilnik (ki sta smo dve) nameščeni nad podnožjem procesorja, napajalni del procesorja pa je namesto na običajni levi nameščen na desno stran podnožja procesorja. Žal pa na desno niso preselili tudi ATX priključka, ki je ostal na najslabšem možnem mestu, je pa res, da je to edina omembe vredna napaka te plošče.

K8S8X postavitev

BIOS je, kot se spodobi za Asusovo hčerinsko podjetje, AMI-jev in zelo podoben tistemu na Asusovih ploščah, vendar je nabor nastavitev zelo skromen. Overclockerji seveda najbrž že vedo, da to ni plošča za njih. Edina nastavitev poleg zakasnitev pomnilnika in hitrosti HyperTransport vodila je nastavitev FSB frekvence, pa še tu se zelo hitro zalomi, saj je najvišja frekvenca, ki sem jo dosegel, točno 1% nad nazivno. Torej je vse skupaj bolj šala kot kaj drugega. Velja omeniti, da je K8S8X edina plošča, katere nazivna frekvenca vodila je pod 200 MHz. Vsi ostali proizvajalci radi malo pogoljufajo in nastavijo frekvence tudi do 201 MHz. Sicer ni veliko, vendar je včasih že to vzrok, da so nekatere plošče boljše od drugih.

K8S8X CPU-Z nenavita

K8S8X CPU-Z navit CPU

K8S8X CPU-Z navit RAM

Že prvi pogled na škatlo, v kateri se nahaja plošča, daje vedeti, da se notri skriva nekaj divjega. Lahko rečemo, da so se MSI-jevi inženerji zelo potrudili in razvili produkt, ki je vreden naziva Platinum. Navodila so napisana z odliko, preseneti pa knjižica, v kateri je navedena vsa strojna oprema, s katero je bila plošča testirana.

K8N Neo škatla

K8N Neo plošča

Ploščo poleg navodil v paketu spremljajo še SATA, okrogli IDE ter disketni kabli, razširitvena konzola za dva USB priključka, na kateri so še štiri dvobarvne svetleče diode, ki delujejo podobno kot Epoxov prikazovalnik in prikazujejo v kakšnem stanju je sistem oziroma kje se je pojavila napaka. Vsekakor zelo dobra rešitev, predvsem za navijalce. Je pa ta rešitev boljša od Epoxove za vse tiste, ki imate zaprta ohišja, saj se prikazovalnika na plošči v zaprtem ohišju ne vidi.

K8N Neo dodatki

Sama plošča je lepe mat črne barve, obarvani pa so tudi nekateri priključki, kar popestri izgled same plošče. Razpored komponent bi lahko ocenili s čisto desetko. Podobno kot pri AsRock plošči je pomnilnik nameščen nad podnožje procesorja, napajalni priključki pa so nameščeni na najbolj idealna mesta. Težav z dostopnostjo ni, edina malenkost, ki malo moti, je namestitev dveh SATA priključkov, kar pa je bolezen vseh nForce3 plošč. Overclockerji bodo mogoče malo razočarani nad samo dvofaznim napajalnim sistemom, vendar je ta izdatno hlajen s pomočjo dveh velikih hladilnikov.

K8N Neo razpored

Oprema na plošči je podobna kot pri vseh dražjih ploščah. Na njej najdemo vse možne priboljške, kot so osemkanalni zvočni kodek, gigabitni mrežni priključek, trije Firewire priključki ter osem USB priključkov, štiri SATA kanale, ki jih krmili v nForce vgrajeni diskovni krmilnik, kar pomeni, da lahko v RAID polja v kombinaciji z IDE diski združimo kar osem diskov in da ne potrebujete nobenih dodatnih gonilnikov za delovanje operacijskega sistema, kot je to navada pri dodatnih SATA krmilnikih (samo dokler ne začnete uporabljati RAID polja). Vendar vam je tu prihranjena polovica skrbi, saj so se pri MSI-ju toliko potrudili, da so dodali celo disketo z gonilniki za RAID krmilnik. Vsa ostala podjetja varčujejo na disketah in je zato potrebno gonilnike prenesti s priložene zgoščenke. Res ne vem - ali je tako težko v paket dodati eno disketo? En mali plusek za MSI.

K8N Neo ATX priključki

Na zadnji strani plošče se nahaja kopica priključkov. Poleg vseh standarnih PS/2, LPT, COM, USB, UTP ter zvočnih vhodov in izhodov tu najdemo še Firewire ter digitalne zvočne priključke. Skratka vse kar potrebuje še tako zahteven uporabnik.

BIOS je sicer AMI-jev izdelek, vendar je njegov izgled kopija Awardovega. Nastavitev je ogromno, tako kot se spodobi za tak izdelek. Predvsem overclockerji bodo navdušeni nad možnostmi nastavitev zakasnitev pomnilnika ter napetosti in množilnikov. Nastavitve so sledeče:

• frekvenca FSB vodila do 350 MHz,
• frekvenca AGP vodila do 100 MHz,
• napetost procesorja od 0,85 V do 1,85 V,
• napetost pomnilnika od 2,5 V do 2,85 V,
• napetost AGP vodila od 1,5 V do 1,85 V,
• množilnik hitrosti procesorja,
• množilnik hitrosti HTT vodila.

Uporabniški vmesnik je zelo pregleden in opozarja uporabnika pri nastavitvah napetosti z različnimi barvami za različne nastavitve, pri največji nastavitvi pa se tekst obarva rdeče in tako uporabnika opozarja, da lahko s to nastavitvijo škodi procesorju in plošči. Žal ni nastavitve napetosti čipovja in tako je plošča malo omejena pri visokih frekvencah vodila, vendar se je plošča kljub temu odrezala s solidnimi 230 MHz. Velja pa omeniti, da je bil overclock procesorja na tej plošči najvišji med vsemi na testu, saj sem dosegel skoraj magičnih 2500 MHz.

K8N Neo CPU-Z nenavita

K8N Neo CPU-Z navit CPU

K8N Neo CPU-Z navit RAM

Za navijanje pa lahko poskrbi tudi plošča sama s pomočjo vgrajenega čipa, ki ga MSI imenuje Core Cell. Ta nadzoruje obremenitev procesorja, temperaturo in napetost, ter samodejno prilagaja hitrost procesorja tako, da je procesor vedno v varnem področju delovanja in da so hitrosti kar se da visoke. Stopnjo navitja v samodejnem režimu določimo s petimi stopnjami, poimenovanimi po vojaških činih, ki se mogoče slišijo dobro, vendar bi bilo veliko bolj učinkovito, če bi preprosto izbirali navitje v odstotkih.

K8N Neo Core Cell

Edina stvar, ki jo velja omeniti pri navijanju, je pregrevanje napajalnega dela procesorja. Predvsem se to pojavlja zato, ker je podonožje procesorja obrnjeno, tako da zrak iz hladilnika ne piha na napajalni del plošče, kot pri ostalih ploščah, tako da je nujno razmisliti vsaj o ventilatorju, ki dodatno hladi ta del plošče.

Zadnja med testiranimi je MSI-jeva plošča, ki bazira na K8T800. Podobno kot pri ostalih proizvajalcih je tudi ta cenejša od sesterskega proizvoda na nForce3 osnovi, vendar je kljub temu najdražja med K8T800 ploščami.

K8T Neo škatla

K8T Neo dodatki

Paket je založen s podrobnimi in hitrimi navodili za uporabo, ploščkom s programjem ter dvema disketama z gonilniki za dodatne diskovne krmilnike na plošči. Dodani so okrogli IDE, disketni ter SATA kabli. Podobno kot pri K8N Neo Platinum tudi tu dobimo razširitveno konzolo z USB priključki ter nadzornimi LED diodami, na moje veliko presenečenje pa je bil zraven tudi nosilec za hladilnik procesorja, ki je bil pri vseh ostalih ploščah že nameščen. Ne vem zakaj se MSI-jevci niso odločili za montažo nosilca.

K8T Neo plošča

Plošča je živo rdeče barve, priključki pa so pobarvani rdeče, rumeno, oranžno in turkizno. Zelo živopisno. Oprema na plošči obsega gigabitni LAN, šestkanalni zvočni kodek, SATA krmilnik vgrajen v južni most in dodatni Promiseov krmilnik, ki omogoča priklop še dodatnih SATA in IDE naprav, seveda oba s podporo za RAID polja. Ne manjka niti Firewire. Priključki, ki jih najdemo na zadnji strani plošče, obsegajo dva PS/2, štiri USB, dva Firewire, LPT, COM, analogne avdio vhode in izhode ter digitalna optični in koaksialni audio izhod.

K8T Neo ATX priključki

Po vgrajenih napravah sta si torej MSI-jevi plošči skorajda identični. Enako velja za napajalni sistem procesorja, ki je tudi na tej plošči dvofazen in dodatno hlajen. Še največja razlika med ploščama je v razporedu komponent, saj K8T Neo nima pomnilniških rež na vrhu plošče, ampak podobno kot večina na desni strani. Kljub temu je prostora med pomnilniškimi in AGP režami dovolj in težav z nameščanjem pomnilnika ni. Vsi ostali priključki pa so na podobnih mestih kot na K8N Neo Platinum.

K8T Neo Core Cell

K8T Neo napajalni sistem

Podobnosti med ploščama se nadaljujejo v BIOS-u. Ta je AMIjev z izgledom Awardovega vmesnika. Prisotne so osnovne nastavitve in tudi tiste ne najbolj osnovne. Prisotna je tudi možnost samodejnega navijanja s pomočjo Core Cell čipa, nastavitve tega so popolnoma enake kot pri K8N Neo. Ročni režim navijanja omogoča naslednje nastavitve:

• frekvenca FSB vodila do 280 MHz,
• napetost procesorja do +15%,
• napetost pomnilnika od 2,55 V do 2,85 V,
• napetost AGP vodila od 1,55 V do 1,85 V,
• množilnik hitrosti HTT vodila.

Nekoliko sem pogrešal nastavitev množilnika hitrosti procesorja, vendar to ne bi smel biti problem, saj je spreminjanje množilnikov na A64 procesorjih omejeno navzgor. Pri navijanju se je ta plošča obnesla malo bolje kot drugi dve K8T800 plošči. Problem pa je še vedno v nezaklenjeni frekvenci AGP in PCI vodil, kar pri visokih frekvencah vodila povzroča izgubo podatkov na disku. Največja frekvenca vodila, ki jo je plošča dosegla, je bila 222 MHz, medtem ko se je procesor, omejen z frekvenco vodila, ustavil pri 2441 MHz.

K8T Neo CPU-Z nenavita

K8T Neo CPU-Z navit CPU

K8T Neo CPU-Z navit RAM

Pri testiranju so družbo ploščam delali:

• Athlon 64 3200+ (512kB L2 CG),
• Corsair XMS 3200C2 TwinX 1GB,
• TwinMOS Twister 256MB PC 3700, dve ploščici,
• Leadtek TDH A400GT (GeForce 6800GT),
• Maxtor DiamondMax Plus 9 120GB, 7200rpm, 8MB, SATA,
• Thermaltake SilentBoost K8.

AMD Athlon 64 3200+

Nova embalaža

Corsair XMS 3200C2 TwinX

TwinMOS Twister PC3700

Leadtek GF 6800GT

Maxtor 120GB, 8MB

Za primerjavo sem dodal nekaj iz prejšnje generacije, tako da lahko primerjamo napredek:

• Abit NF7-S v2.0,
• Athlon XP 2600+ (512kB L2 navit na 11.5*200 MHz).

Da bi dobili kar se da pravične rezultate, je bilo potrebno določiti metodologijo testiranja. Na koncu je vsako ploščo doletel enak postopek instalacije in testiranja. Prva stvar na vsaki plošči je bila posodobitev BIOS-a. Sledila je instalacija operacijskega sistem Windows XP na 10 GB particijo, ki sem ga nato popravil s Service Packom 2. Zatem sem namestil vse najnovejše gonilnike, ki so bili potrebni za delovanje vseh naprav na ploščah. Gonilnik grafične kartice je bil verzije 61.77. Ko je bil sistem pripravljen za uporabo, sem začel nameščati programe, ki sem jih uporabil za testiranje. To so bili:

• SiSoft Sandra 2004 (10.9.133),
• PC Mark 2004 (build 120),
• 3DMark 2001SE (build 330),
• 3DMark 2003 (build 340),
• Aquamark 3,
• Quake 3 (v1.32),
• Doom 3 (1.0.1262),
• Far Cry (v1.1),
• Super Pi (v1.1),
• Auto Gordian Knot (v1.25),
• LAME (3.96.1),
• WinRAR (v3.30),
• POV Ray (v3.6.1).

Vsak test sem nato pognal pri nazivni hitrosti procesorja ter pri največjem stabilnem overclocku procesorja. Pri testiranju sem vsak test pognal dvakrat, če je bila razlika med posameznimi testi prevelika, je sledila še tretja ponovitev oziroma dokler se rezultat ni ustalil. Pri testiranju navitega procesorja sem izpustil MPEG5 kompresijo ter POV Ray, ker sta se izvajala občutno predolgo - izvajanje teh dveh testov bi podaljšalo testiranje vsake plošče za najmanj dve uri in pol, kar pa je bilo preveč, saj je že brez tega vsaka plošča vzela okoli 13 ur testiranja, če vštejem še namestitev sistema.

Da bi bili rezultati navijanja bolj pregledni, sem dodal graf, v katerem so podatki o najvišjih stabilnih frekvencah procesorjev in pomnilnika posameznih plošč, ki smo jih dosegli.

Navijanje FSB

Navijanje CPU

Kot ste verjetno opazili, so razlike med posameznimi ploščami zelo majhne. K temu še najbolj pripomore v procesor vgrajen pomnilniški krmilnik, ki zmanjša razlike med različnimi veznimi čipovji. Še najbolj opazna razlika je med novim in starim Athlonom, predvsem pri programih, ki so zelo odvisni od prepustnosti pomnilnika, kjer se pokažejo prednosti novega procesorja. Na področjih, kjer je vse odvisno od same moči procesorja, pa se razlike gibljejo v rangu nekaj odstotkov, tako da je bilo ocenjevanje na podlagi zmogljivosti plošč precej oteženo. Zato sem se odločil, da bo treba pri ocenjevanju upoštevati predvsem opremljenost, ceno in navijalske sposobnosti plošč.

Najprej nekaj besed glede veznih čipovij. Nekako so me najbolj navdušile plošče, ki so bile zasnovane na nForce3 čipovju. Res je, da so bile to v povprečju tudi daleč najdražje plošče, pa tudi po hitrosti pri nazivnih hitrostih procesorja niso bile v samem vrhu. Vendar so stvari kot so dobra opremljenost, zelo dober navijalski potencial, enostavnost uporabe, dobri gonilniki ter še mnogo drugega prevesile tehtnico na njihovo stran. Predvsem gre tukaj zasluga nVidii, ki je še enkrat dokazala, da zna narediti zelo dobro zasnovane produkte, ki prepričajo z malenkostmi. Na drugo mesto se uvrsti VIA K8T800. Same specifikacije so zelo podobne, če ne kar identične nForce3 ploščam, a so me te plošče malo razočarale predvsem na račun nezaklenjenih frekvenc vodil PCI in AGP in s tem zelo omejene možnosti navijanja. Res škoda, saj je cena teh plošč v povprečju skoraj deset tisočakov nižja od nForce3, zmogljivosti pa so pri enakih frekvencah celo boljše, vendar ostaja slab priokus. Na žalost na test nismo dobili nobene izmed plošč, ki imajo Pro izvedenko tega čipovja, pri kateri so odpravili večino težav z navijanjem. Vendar so tu še druge stvari, recimo podpora SATA diskom je pri nForceu precej bolje urejena, pa tudi z gonilniki je tu več zmešnjave. Tretji predstavnik čipov je bil SiS. Na žalost je bila na testu samo ena plošča s tem vezjem, pa še ta je bila iz najnižjega cenovnega razreda, tako da je zelo težko oceniti, kako dober je v resnici. Mogoče mu delam krivico, ko ga postavljam na zadnje mesto, vendar dokler ne dobimo v test kakšne bolj resne plošče, ki bi pokazala njegove prednosti, ne morem storiti nič drugega. Omeniti velja tudi to, da za SiS vezja ne obstaja paket gonilnikov podobno kot pri nVidii ali VII, zato je treba za vsako komponento gonilnik namestiti ročno, kar je precej zoprno opravilo.

Seveda pa ne gre vsega tlačiti v en koš. Medtem ko bo zagrizeni navijalec raje malo globje segel v žep, samo da bi dosegel malo višje tiktakanje, se to drugim uporabnikom ne zdi smiselno. Lotimo se torej rangiranja.

Za nadaljnje razporejanje sem se torej odločil ploščam podeliti 3 nagrade. Prva bo za izdelek, ki ponuja naboljše razmerje opremljenosti, zmogljivosti in cene. To je Gigabyte K8NS Pro. Za dobrih 32 tisoč tolarjev dobite izjemno zmogljivo ploščo, ki se dobro navija, poleg vsega pa je na njej kratkomalo vse, kar je sploh mogoče. Na drugo mesto bi tu postavil Epox 8HDA5+, ki ima še bolj ugodno ceno, zraven dobite precej uporabnih dodatkov, po zmogljivostih je med najboljšimi, edino pri navijanju se ji rahlo zalomi.

Uporabniki, ki ne najvijajo in iščejo najbolj cenovno ugoden izdelek, seveda ne bodo najbolj zadovoljni z izbiro v zgornji skupini, saj so cene dokaj visoke. Najbolj cenovno ugodna plošča za nezahtevne uporabnike bi sicer lahko bila AsRock K8S8X, vsaj kar se tiče zmogljivosti je popolnoma primerljiva z ostalimi, vendar se zaradi zelo slabe opremljenosti splača pogledati v malo višji razred. Predvsem tukaj ciljam na oskubljene različice plošč, ki sem ju priporočil kot najboljši v prejšnji kategoriji. Sicer je res, da nobene od teh plošč na testu ni bilo, vendar je razlika med njimi in njihovimi polnikrvnimi sestrami le v dodatkih kot so FireWire ter dodatnimi SATA krmilniki, po hitrosti, zmožnosti navijanja in ostalih rečeh pa so popolnoma enake. Torej najbolj ugoden nakup najverjetneje predstavlja Gigabyte K8NS (brez Pro). Na drugo mesto pa bi uvrstil AsRockovo ploščo.

Tretja skupina uporabnikov so seveda igričarji, overclockerji in ostali ekstremisti, ki so pripravljeni stradati kruha samo zato, da imajo najboljši računalnik na vasi. Seveda so cene v tej kategoriji popolnoma nepomembne. Zmagovalca v tej kategoriji je bilo najtežje določiti. Boj se je bil med MSI K8N Neo Platinum ter Asus K8N-E Deluxe. Vendar sem se na koncu odločil, da zaradi boljše zasnove, lepšega designa, ter dejstva, da je dosegla najvišjo frekvenco procesorja, titulo dodelim MSI K8N Neo Platinum.

Seveda pa sedaj ni treba na vrat na nos v trgovino po nov računalnik. Kot ste lahko videli v testih, je razlika med prejšnjo generacijo Athlonov XP in med Athloni 64 majhna. Še posebej če upoštevamo ceno procesorja A64, je razlogov za menjavo, v primeru da že imate Bartona ali kaj podobnega, zelo malo. Drugače je, če imate kakšen starejši računalnik. Razlika v ceni med Athlonom XP in Athlonom 64 je kjub nižanju cen še vedno dokaj velika, vendar po drugi strani za enak denar dobite precej bolje opremljene plošče, jeziček v prid Athlonu 64 pa premakne še dejstvo, da se Socket A podnožje po dolgih letih tlake počasi poslavlja iz prodaje, medtem ko je Socket 754 osnova šele dobro zaživela in se ji nabrž obeta še pestra prihodnost.

Na koncu se še zahvaljujemo našim trgovcem, ki so nesebično posodili opremo za test. JAE je posodil plošče ASUS, Gigabyte, AsRock, ter grafično kartico, procesor, pomnilnik in hladilnik Mlacom je na kupček dodal Epoxovi plošči. Pri e-Misiji pa smo v posojo dobili MSI-jevi plošči.