Novice
arhiv
Članki
Testi
Forum
mali oglasi
teme zadnjih 24h
iskanje
Pravila
Povezave
Ostalo
Anketa
| Znam programirati: | | da | 43% |  (665) | | ne | 32% |  (501) | | morda | 21% |  (326) | | ne vem | 3% |  (53) | | Skupaj glasov: 1545 |
Predlagajte vprašanje za naslednjo anketo!
|
|
  ABIT BX133 RAID
Avtor: Goran "luni" Anders Datum: 31.8.2000 |
 |
Čipovje: |
i440, HPT370 |
| Možne zunanje frekvence: |
66, 75, 83, 84-200 po 1MHz |
| Faktorji pomnoževanja: |
3.0x-8.0x ( Autodetect ) |
| Možne voltaže: |
1.3V-3.5V ( Autodetect ) |
| DIMM reže: |
3 |
| PCI reže: |
5 |
| ISA reže: |
1 |
| AGP reža: |
1 ( AGP 2x ) |
Hehe, ste mislili, da je BX čipovje mrtvo? Po pravici povedano,
tudi jaz sem :(. Navkljub nesporni vladavini v zadnjih letih in
posebnem prostoru v srcu vseh overclockerjev je treba takoj
priznati, da so mu dnevi šteti. Ob VIAinem Apollo Pro133A mu je
zadnji žebelj v krsto zabil prav naslednik, i815E. Sicer še vedno
gre za enega izmed najbolj stabilnih in hitrih čipsetov, toda
napredek na tem področju je zadnje čase prehiter, da bi mu bilo
sposoben slediti več kot dve leti star izdelek.
ABIT pa očitno ni tega mnenja. Odločili so se, da je v starcu
še vedno nekaj življenja in ga z elektrošoki obudili v življenje.
Tako je pred nami že njihova deveta ( jop, prav ste prebrali...
DEVETA! ) BX matična plošča. V čem se torej razlikuje od drugih
in kaj nam ponuja? že na prvi pogled je očitna ena razlika: gre za
prvo ABITovo BX matično ploščo ki ne uporablja Slot1 reže za
procesor. Podjetje se premika z zadnjimi trendi in tako je BX133
RAID opremljena s Socket370 podnožjem.
Edina stvar, ki so jo še lahko dodali svoji široki paleti BX platk
je bil novi HPT370 kontroler. In to so tudi storili. Kot veste že
iz prejšnjih testov na Slo-Techu ta kontroler omogoča podporo
ATA100 diskom ter, bolj pomembno, RAID konfiguracije.
Kako pa se vsa stvar obnese v praksi?
|
| Kaj dobimo? |
Za razliko od plošč namenjenih AMDjevim procesorjem so vse ABITove
Intel plošče zapakirane v škatle črne barve. Zakaj je temu tako
mi ni najbolj jasno, saj je peščena AMDjeva barva precej bolj všečna.
Drugače pa gre za popolnoma enak design s kopico samohvalnih
logotov ob strani. Saj ne da si jih nebi tudi zaslužili :).
Kot je navada pri ABITu in večini kvalitetnih proizvajalcev v škatli
dobimo vse, kar bi rabili za normalno delo. To vključuje tudi dva
80 žilna IDE kabla, ki jih rabimo za vzpostavitev RAID polja, ki ga
plošča omogoča. Prav tako je priložen tudi dodaten termalni
kabel, ki ga priklopimo na matično ploščo in je namenjen merjenju
temperature poljubne komponente v sistemu.
Seveda ne manjkajo tudi ustrezni HPT370 gonilniki na disketi ter
klasičen ABITov CD prepoln zarnih dobrot, od vseh gonilnikov, do
uporabnih programčkov, kot sta XStore Pro ter HW Monitor Pro. še
vedno pa pogrešam Norton Ghost, ki bi za delo z RAID polji bil
prava rešitev. Upam, da ga bomo videli pri kateri izmed poznejših
ABITovih platk.
Priročnik je tipično ABITovski, kar pomeni kvaliteten. Lepo
predstavi vse funkcije matične plošče ter po korakih vodi pri inštalaciji
in usposobitvi le-te. Podrobno je razložen tudi BIOS, oziroma dokaj
podrobno. Čeprav so naštete vse funkcije, vseeno nebi mogli
doktorirati iz nastavitev, saj so razlage pri nekaterih preveč
skope. Se pa zato odkupijo z zanimivo prilogo priročnika, ki razloži
kaj RAID je, kako deluje ter komu je namenjen. Res odlično!
|
| Značilnosti: |
Prav zanimivo je ponovno pisat o BX matični plošči :). Zadnje čase
sem namreč opisoval le VIAina čipovja in po pravici povedano se človek
tudi tega naveliča... Tako pa imamo pred sabo staro dobro i440BX.
Značilnosti verjetno poznate že na pamet, saj se zadnji dve leti
niso nič spreminjale. Tako tukaj ne more biti govora o naprednih
funkcijah, AGP 4x vodilu, 15im USB portom, ATA100 vodilih in
podobnih high-tech stvareh. Nope, BX ponuja le osnove:
- dve "uradni" zunanji frekvenci: 66MHz in 100MHz,
- AGP 2x,
- 2 USB porta,
- podpora za ATA33 diske,
- ter seveda legendarna hitrost in zanesljivost!
Seveda s takšnimi značilnostmi pri ABITu nebi dobili veliko
kupcev, zato so ploščo nabiladli kolikor so le lahko. Prvo razlaga
tistega 133 v imenu. ABIT ponuja tudi za BX neuradno frekvenco,
133MHz. To pomeni da na tej plošči delujejo tudi procesorji z
zunanjo frekvenco 133MHz, če to podpira grafična kartica, seveda.
BX namreč podpira ustrezen 1/4 PCI delitelj, grafične kartice pa
bodo morale preživeti pri delitelju 2/3 in 89MHz vodila AGP (
default je 66MHz ). Seveda to ni nič posebnega, saj smo že dolgo
nazaj navijali svoje BX plošče na 133MHz, toda zanimivo pa je
le...
Druga očitna pomanjkljivost v dneh ko vsi govorijo o ultra
hitrih diskih je ATA33. Rešitev za to pa je precej očitna: vgrajen
HPT370 kontroler, ki starca precej naspidira. ABIT se je tako vrnil
na stara pota vgrajevanja dodatnih kontrolerjev na matično ploščo.
To ima pozitivne in negativne strani. Pozitivne so povsem očitne:
ATA100 in RAID podpora, kar 8 možnih naprav, negativne pa manjša
stabilnost plošče. No, vsaj prej je bilo tako ( za primer
poglejte BE6ke, ki so marsikomu v ustih pustile zelo slab okus ). Za
razliko od HPT366 ( ki ga srečamo na BE6, BP6, BE6-2... ) pa HPT370
ni imel težav z nobenim diskom. Znano je namreč da je starejši
HighPointov kontroler imel združljivostne težave z nekaterimi
diski... Sicer doma nimam velike zbirke diskov, toda ti s katerimi
sem testiral in moj disk so delovali brezhibno.
Razširitvena zasnova plošče je omejena z BX čipovjem. Tako
srečamo klasične 3 DIMM reže za maksimalno 1GB RAMa, 5 PCI vodil,
1 AGP ter 1 ISA vodilo. Na srečo BX ne podpira AMR in CNR rež in
jih tako pri ABITu niso mogli uporabiti. Je pa zato toliko bolj vprašljivih
le 5 PCI rež. Čeprav je na plošči silkscreen ( pripravljen
prostor ) za 6 PCI slot ta ni uporabljen. Razlog je očiten: BXov
PIIX4e SouthBridge podpira le 5 PCI vodil, od katerih je eno
uporabljeno že za HPT370. Tako je v bistvu 5. PCI vodilo sposobno
sprejemati le Slave naprave, kar pomeni da bo dobro kvečjemu le za
kakšnega Voodooja2. Sicer bi ABIT lahko vgradil dodaten PCI-PCI
Bridge ali pa arbitražni PCI čip, toda to bi ceno dvignilo nekam v
višave...
Delitev IRQ resursov je precej klasično: AGP reža deli IRQ s prvo
ali drugo PCI režo, 3. PCI deli IRQ z HPT370 kontrolerjem, 4. in 5.
PCI pa z USB kontrolerjem.
Na plošči je, tako kot sem omenil že v uvodu Socket370 podnožje.
To je sposobno sprejeti PPGA in FC-PGA procesorje. Tako je BX133
RAID prva ABITova BX plata s Socket370om. No, v prvem poskusu jim je
implementacija odlično uspela. Okoli podnožja se nahaja kar nekaj
velikih kondenzatorjev, oziroma bolj konkretno 11 1500uF in 10
1000uF kondenzatorjev. Ti zagotavljajo da ima procesor vedno dovolj
električne energije in izravnavajo padce v napetosti. Posledica
tega je seveda odlična stabilnost te matične plošče, toda več o
tem pozneje. Tudi prostora okoli Socketa je veliko, čisto dovolj za
ogromne overclockerske hladilnike.
Da pa imajo ti ogromno hladilniki od česa živeti so pri ABITu v
bližino podnožja namestili kar dva 3-pinska priklučka za
ventilatorje. Tretji se nahaja pod razširitvenimi režami in je
namenjen priključitvi sistemskega ventilatorja. Sicer so me zadnje
čase razvadili s svojimi Athlon platami, ki imajo 4 priključke,
toda tudi trije so v večini primerov povsem dovolj. Če jih rabite
več, potem že znate poskrbeti za dodatno napajanje :). Vrtljaje
teh treh ventilatorjev spremlja stari znanec Winbond 83782D čip.
Poleg ventilatorjev spremlja še tri temperature in 9 voltaž.
Temperatura procesorja se odčitava z notranje diode, ki jo imajo
vsi Intelovi Socket370 procesorji, sistemsko temperaturo meri
posebna dioda, na tretje mesto pa lahko priklopite priloženi
zunanji termalni kabel, ki ga namestite na kritično komponento v
sistemu ( grafikulja, disk... ).
|
| Overclockanje: |
Da bi plošča bil zanimiva za širšo javnost oziroma
overclockersko srenjo so jo morali napolniti z raznimi
overclockerskimi možnostmi. Tako se na njej nahaja najbolj popoln
SoftMenu III, kar sem jih kdaj videl. Presega celo tistega na ABIT
KA7-100. To je eden način navijanja, drugi pa so že znana Dip
stikala, ki pa so namenjena predvsem prednastavitvi plošče s
strani prodajalca, če le-ti dvomijo v tehnično podkovanost
kupca.
Kot smo navajeni od MehkegaMenija III imamo na izbiro tono različnih
zunanjih frekvenc. Teh je kar 120. Motilo me je predvsem pomanjkanje
izbire v najnižjem delu lestvice, saj tam srečamo le 66, 75, 83
toda s tem so pri ABITu pokazali komu je plošča namenjena.
Predvsem lastnikom Copperminov in Celeronov2.
Ustrezno z zunanjimi frekvencami so pri ABITu ponudili tudi
izbiro PCI in AGP deliteljev. Tako lako kadarkoli izbiramo med 1/2,
1/3, 1/4 za PCI ter 1/1 ter 2/3 za AGP. Toliko pogrešanega 1/2
delitelja za AGP še vedno ni, toda to ni pomanjkljivost matične
plošče temveč čipovja. Sicer pa današnje grafične kartice
nimajo preveč težav z delovanjem pri 89MHz AGP.
Kaj bi bil ABIT brez nastavitev voltaž? Tokrat me je ABIT malo razočaral. Kljub ogromnem možnem razponu voltaž
plošča glede na tip procesorja določi zelo ozko izbiro. Tako boste npr. pri Copperminih voltažo lahko nastavili
samo do 1.75V, kar včasih enostavno ni dovolj. To omejevanje pa je opazno na vseh novejših matičnih ploščah, tako
ABITovih, kot drugih proizvajalcev. Razlog je verjetno v tem, da so uporabniki prevečkrat nastavljali previsoke
voltaže ter tako poškodovali procesor. Kaj pa vem... :)
Poleg VCora je seveda možno nastavljati tudi VI/O ( Vio ). Gre za
voltažo na matični plošči, oziroma DIMM, AGP/PCI režah in
spreminjanje le-te lahko precej pripomore k stabilnosti. še posebej
ker jo lahko spreminjamo od 3.2 do 3.9V!
Poleg vsega tega je možna tudi nastavitev, ki je nisem videl že
kar nekaj časa in sicer latenca L2 predpomnilnika. S tem se raje
igrajte samo izkušeni uporabniki... Privzete vrednosti so lepo označene
tako da menda ne bo problemov :).
Kako se pa stvar obnese v praksi? Povsem po pričakovanjih...
zelo stabilno in overclockabilno! Na žalost je nisem mogel
preizkusiti s kakšnim Copperminom, tako da sem uporabil svojega
starega dobrega Celerona 400. Dosegel sem že poprej ugotovljeno mejo, oziroma 590MHz. Razveseljivo je bilo predvsem kako malo voltaže
sem za to potreboval, saj je lepo deloval pri 2.1V, kar mi dosleg ni
uspelo na nobeni matični plošči. Stabilnosti pri višjih
frekvencah ne morem potrditi, toda upam si trditi da je plošča
tudi tam stabilna... če jih le prenese pomnilnik in grafična
kartica.
|
| Test: |
|
Testni računalnik |
| Procesor: |
Intel Celeron 400 |
| Pomnilnik: |
128MB Mosel Vitalic PC133 SDRAM |
| Matična plošča: |
ABIT BX133 RAID |
| Grafična
kartica: |
3DFX Voodoo3 2000 AGP |
| Disk: |
IBM DTLA 305020 20,5GB ATA100 |
| Drobnarije: |
SB Live! Player, Pionner DVD-114F |
| Softver: |
Windows 98, FIGS gonilniki za
Voodoo3 |
Hm tudi tukaj bom bolj kratek. O performansah BX čipovja in s
tem tudi matičnih plošč osnovanih na njem je bilo povedano že
vse, kar se povedati da. Bolj zanimiva je primerjava z mladim rodom
oziroma i825E čipovjem. Ker sem na testu hkrati imeli tudi ABIT
SE6, ki je zasnovana prav na tem čipovju sem lahko naredil
vzporedne teste. V prihodnosti bom napisal še članek kjer bom bolj
podrobno obdelal razlike, dobre ter slabe strani obeh čipovij, za
sedaj pa le nekaj benchmarkov.
Obe matični plošči sta bili nastavljeni na maksimalne
vrednosti oziroma najhitrejše delovanje. Tako da v grafih ni
optimiziranih verzij plošč. To pomeni da so testi bili narejeni
pri CAS2 nastavitvah za pomnilnik ter podobno. Velja omeniti le to,
da i815E matične plošče ne omogočajo delovanje pomnilnika pri
66MHz. O tem več v testu ABIT SE6, zaenkrat je dovolj če veste da
je pomnilnik na SE6 deloval pri 100MHz, pri BX133 RAID pa pri 66MHz.
Prvo obvezen Sandra test :). Hitrost sem izmeril v CPU Benchmarku
ter Memory Benchmarku oziroma dveh najpomembnejših benchih. So bile
razlike velike? Pa poglejmo:
Razlike v procesorskem testu so, po pričakovanjih, povsem
zanemarljive. So pa toliko bolj zanimive razlike v pomnilniškem
testu. SE6 ima očitno precej večjo prepustnost. Zakaj? Prvi razlog
je to, da je pomnilnik namesto pri 66MHz deloval pri 100MHz, pa tudi
sam BIOS omogoča nekaj naprednih pomnilniških nastavitev, ki jih
stari BX nima. Preden si ogledamo kako se te razlike poznajo v
praksi si oglejmo še diskovne teste.
V ta namen sem uporabil Winbench 99 in naredil meritve pri
Bussiness Disk Winmark ter High-End Disk Winmark. No, po pravici
povedano sem naredil meritve tudi v HDTachu ampak sem screenshote po
nesreči izgubil :(. Ker ima BX133 RAID vgrajen tudi HPT370 ATA100
kontroler sem prvo izmeril hitrost diska na native ATA33 vodilu,
potem pa še na HPT370. SE6 pa tako ali tako podpira ATA100 že po
defaultu.
Precej očitno je, da se BXovo ATA33 vodilo nikakor ne more
primerjati z novim ATA100 standardom. Torej je ABIT naredil pravo
potezo: BXu je odpravil eno izmed največjih pomanjkljivosti. HPT370
in i815E ATA100 pa sta precej različna. Medtem ko HPT370 v
Bussiness benchu dosega precej boljše rezultate, je i815E precej
hitrejši v High-End benchu...
Sedaj pa še tisto, kar ste čakali: benchmarki iger! Hitrost sem
meril v treh igrah, Quake3, UT in MDK2. V vseh igrah sem resolucijo
in detajle nastavil na najmanjšo možno izbiro, torej 640x480 in
nizkokakovostne teksture... Zanimala me je predvsem surova hitrost
in to je glede na moč testnega procesorja in grafične kartice
najbolje meriti pri takšnih nastavitvah.
Razlike so, kot vidite, minimalne. Ignorirajte dolžino črt
grafov ampak si oglejte številke napisane ob koncih. Očitno je, da
sta si čipovji zelo podobni. Rahlo višje rezultate i815Eja lahko
pripišemo predvsem hitrejšem delovanju pomnilnika. Lepo pa je
videti, da stari BX še vedno ni za odmet!
|
| Zaključek: |
Heh, lepo je bilo spet testirate starega prijatelja, BX
čipovje. Čeprav je čipovje že obupno zastarelo je že v osnovi
bilo narejeno tako odlično, da je še zdaj ena izmed možnih izbir.
ABIT se je res potrudil in naredil definitivno najboljšo BX matično
ploščo, kar sem jih kdaj videl. Edina možna konkuenca bi bila
Epoxova EP-BX7+, toda teh pri nas ni za dobiti in jih verjetno tudi
ne bo. Lepo je videti, da se ABIT zadnje čase precej nagiba k
izdelavi stabilnih matičnih plošč, kar kaže veliko število
kondenzatorjev ob Socket370 podnožju. Overclockerji boste nad BX133
RAID navdušeni! Kopica možnosti in popoln nadzor dajejo svobodo,
ki jo lahko ponudi le malokatera plošča. še en veliki plus je
HPT370 kontroler, ki BXu vdihne nekaj prekleto potrebne
mladostnosti. Če pa imate dva enaka diska pa ste tako ali tako
lahko v devetih nebesih... O RAIDu se resno izplača razmisliti, saj
je povišanje hitrosti tudi v vsakodnevnem delu zelo očitno.
Glede na to, kar ponuja je plošča še relativno poceni. Dobite
jo že za 37.990 SIT. Za to ceno boste le stežka dobili kaj boljšega,
pa tudi veliko dražje matične plošče se v marsikaterem pogledu
lahko skrijejo pred BX133 RAID. Stvar je prava izbira za nove
Celeron2 procesorje, pa tudi Coppermini se bodo na njej počutili
prav lepo...
Na koncu naj se še zahvalim podjetjema DAR
Computers in Mlacom, ki sta
test omogočili. Pri DAR
Computers BX133 RAID dobite po zelo ugodni ceni, bralci
Slo-Techa pa imate še dodaten 3% popust ( samo omenite Slo-Tech...
) ter tudi 3% gotovinski popust. Pri Mlacomu
pa dobite odlične IBMove DTLA ATA100 diske ter najhitrejši
pomnilnik v Sloveniji, Mosel Vitalicov PC133 SDRAM!
|
Plusi |
Minusi |
-zanesljivost,
-hitrost,
-overclockerske možnosti,
-ATA100 in RAID podpora,
-splošna kvaliteta |
-pomanjkanje 1/2 AGP
delitelja,
-premajhen razpon voltaž,
-razširitvene možnosti,
-BX je že rahlo v letih |
|
|
Za vse na Slo-Techu objavljene prispevke odgovarjajo izključno njihovi avtorji Copyright by Slo-Tech Team Vse pravice pridržane! ISSN 1581-0186 Design (ampak res samo oblika) by Kodesign Alternativne barvne sheme by Exonium Production Do strani dostopate iz:
| Prijava | |
Zadnje novice
Mozilla Labs predstavlja Ubiquity (12)
Novo odkritje na observatoriju Črni vrh - tokrat potencialno nevarni asteroid (26)
AMD z dvema novima Black Edition procesorjema, morda nov FX? (46)
Politični Zuni (10)
Na eBayu je batmobil! (22)

|