[ Slo - Tech ] : ABIT KA7-100

Čipovje: VIA KX133, HPT370

Možne zunanje frekvence: 100-183MHz v korakih po 1MHz!

Faktorji pomnoževanja: 5.0x-10.0x ( Autodetect )

Možne voltaže: 1.30V-2.05V v korakih po 0.05V

DIMM reže: 4

PCI reže: 6

ISA reže: 1

AGP reža: 1 ( AGP 4x )

Na Slo-Techu ste že pred nekaj časa lahko prebrali test originalne ABIT KA7 matične plošče. Plošča mi je bila izredno všeč, saj je ponujala kot skala trdno stabilnost, veliko overclockerskih možnosti ter druge poslastice, ki so jih pripravili pri ABITu. Dokaz o upravičenosti zelo visoke ocene, ki jo je plošča dobila je to, da še vedno gre za eno izmed najbolje prodajanih matičnih plošč za Athlone in Thunderbirde.

že v originalnem testu pa sem opozoril na hiter prihod nove verzije, saj so že na prvotni KA7 bila pripravljena mesta za dodaten čip in IDE priključke. Vedelo se je, da jih bo ABIT uporabil za vgraditev dodatnega ATA100 kontrolerja in dveh dodatnih IDE kanalov in tako se je tudi zgodilo. Na ploščo so dodali HPT370 kontrolerski čip podjetja HighPoint in dva IDE priključka. Odločitev za HighPoint je z ABITove strani povsem logična, saj so z njihovimi ATA66 kontrolerji z veliko uspeha opremljali svoje BP6, BE6 in BE6-II matične plošče.

Na prvi pogled je HPT370 in podpora ATA100 standardu tudi edina razlika med KA7 in KA7-100, toda že od začetka se je šušljalo da ni tako. HPT370 ima namreč še eno možnost, in sicer podporo IDE RAIDu. ABIT je to sprva zanikal, toda pozneje so se zavedali, da je prav ta funkcija podlaga za velik uspeh.

V tem testu si bomo torej podrobneje ogledali samo ploščo, ugotovili ali je ATA100 resnično vreden vseh napovedi ter spoznali kako usposobiti RAID ter ali se to sploh izplača.

že sama škatla s KA7-100 je precej impresivna. Tako kot vse novejše matične plošče je tudi ta poslikana z novim ABITovim dizajnom ki je, vsaj meni, precej bolj všeč od starega zlatega možakarja na modrem ozadju :). Seveda je važna vsebina škatle in tudi tu KA7-100 ne razočara.

Plošči so priložene vse male drobnarije, ki bi jih lahko potrebovali. Tako dobimo posebno zunanjo termalno diodo, ki jo priključimo na ploščo in je namenjena spremljanju temperature procesorja, dva 80-žilna IDE kabla ter še 1 Floppy kabel. Zelo lepo od ABITa, da je priložil 2 IDE kabla, saj so le-ti drugače precej dragi, za RAID pa seveda rabimo dva ( no ja, lahko bi uporabili tudi samo enega, toda potem se vse prednosti RAIDa izničijo ).

Priloženi softvare je res nekaj posebnega. CD z gonilniki je tipično ABITovo delo, saj je poln uporabnih gonilnikov in programčkov. Tako na njem najdemo tudi XStore Pro, programček ki optimizira delovanje z diski in jih tudi pohitri. Edina stvar, ki sem jo pogrešal na CDju je odlični Nortonov Ghost. Ta programček je namenjen ustavrjanju kopij diskov in prenašanju operacijskih sistemov in je za delo z RAIDom kot nalašč. Poleg CDja dobimo tudi dve disketi s HighPointovimi gonilniki za HPT370. Namen teh dveh disket mi ni čisto jasen, saj so potrebni gonilniki že na CDju pa tudi disketi sta si med seboj identični.
Stvar, ki najbolj razveseli, pa je priloženi CD z operacijskim sistemom- Gentusom. Gre za ABITovo verzijo Linuxa, ki je precej bolj razvita predvsem kar se tiče podpore novejšim napravam in ustreznih gonilnikov. Gentus je od nedavnega priložen vsem novim ABITovim matičnim ploščam. Pohvalno!

O priročniku ne gre izgubljati besed, saj je tipično ABITove kvalitete- odličen. Natančno so razložene vse funkcije matične plošče, BIOS ter tudi inštalacija gonilnikov za HPT370 in VIAino čipovje. Po kvaliteti priročnika se z ABITom po mojem mnenju lahko kosa le še ASUS!

Same značilnosti plošče se od originalne KA7 niso nič posebno spremenile. Kar nikakor ni slaba stvar, saj je KA7 imela ene izmed najboljših zasnov in razširitvenih možnosti med Athlon ploščami nasploh. Tako je jedro plate še vedno, sedaj že "dobro staro", VIA KX133 čipovje. Sedaj ga je že nasledilo novo KT133, toda staremu čipovju še vedno nič ne manjka. Gre za v vseh pogledih moderno zasnovano čipovje, ki zmore zadostiti potrebam še tako zahtevnega uporabnika. V prihodnosti bodo verjetno zamenjali SouthBridge 686A čip in namesto njega začeli uporabljati 686B. Razlog za zamenjavo je podpora ATA100 standardu, ki ga 686A nima. Če želite izvedeti več podrobnosti o tem čipovju vam priporočam da preberete test Lucky Star K7VA133 matične plošče ali pa kar test ABIT KA7. Tukaj bomo ponovili samo nekaj osnovnih značilnosti:

podpora PC133 SDRAMu in VCRAMu,
AGP 4x,
ATA66 standard za IDE naprave,
do 4 USB priključki,
asinhrona zgradba čipovja ( o tem več pozneje )

Razširitvene možnosti plošče so takšne, kot na KA7- odlične! Najbolj pade v oči 6 PCI rež ter pomanjkanje AMR ali CNR reže. Predvsem slednji dve sta se zadnje čase ( na žalost ) prikradli na kar precej novih platk in smo lahko samo veseli, da modi ni podlegel tudi ABIT. Dejanskih kartic za AMR ali CNR namreč v prodaji preprosto ni pa tudi če bi bile jih vsekakor ne bi bilo priporočljivo uporabljati, saj požrejo precej sistemskih sredstev ( softverska emulacija ).
Zadovoljni bodo tudi lastniki večih DIMM modulov, saj so DIMM reže kar štiri. To je dejansko proti specifikacijam PC133 standarda in KX133 čipovja, toda ABIT se je tem omejitvam ognil s pomočjo TI "data bufferja", ki arbitira med DIMM režami in NorthBridgom čipovja. Tako lahko brez skrbi uporabite vse 4 reže ali največ 2GB pomnilnika. Paziti se morate le pregovorne muhavosti ABITk pri uporabi modulov različnih proizvajalcev. Kljub temu da je testna plošča dobro delovala tudi z mešanico modulov različnih velikosti in proizvajalcev se vam lahko zgodi da vaša ne bo. Torej, pozor pri izbiri pomnilnika. Raje plačajte par tisočakov več za uveljavljene proizvajalce, saj tako vsaj ne boste imeli problemov! TI bufferju se prav tako lahko zahvalimo za dodatno stabilnost pri overclockanju, saj je to ena izmed redkih Athlon plat ki zdrži zunanje frekvence večje od 115MHz. Toda, več o tem pozneje.

vir:BXBoards

Namesto dveh IDE konektorjev, kolikor jih ima ABIT KA7 na KA7-100 najdemo kar 4. To je seveda posledica uporabe HPT370 kontrolerja, ki omogoča uporabo dveh dodatnih kanalov. Prva dva IDE kanala nadzira VIAin 686A SouthBridge in zmoreta ATA66 standard, druga dva pa nadzira HPT370 in zmoreta ATA100 ter RAID. To pomeni, da lahko na matično ploščo priklopite kar 8 diskovnih pogonov! Vse skupaj precej spominja na čase starih dobrih BP6 in BE6 ( no ja, tudi BE6-II, toda ti časi nekako še vedno trajajo :)). Vse lepo in prav, toda ali se razlika med ATA66 in ATA100 sploh pozna? Več o tem pozneje.

vir:BXBoards

ABIT je vedno znal poskrbeti za overclockerje in hobijiste in to se ni spremenilo. Njihovo skrb na tem podorčju je možno zaznati že iz same zasnove plošče. Na njo namreč lahko priključimo kar 4 ventilatorje, za kar so poskrbeli z ustreznimi 3-pinskimi priključki. Eden je nameščen na spodnji desni del plošče in služi priklopu sistemskega ventilatorja, drugi je malo nad AGP režo in je kot nalašč za priklop ventilatorja z grafične kartice, še dva pa se nahajata v bližini SlotA reže in sta namenjena priklopu ventilatorja s procesorskega hladilnika. Zaradi teh dveh priključkov in fizične velikosti plošče lahko brez skrbi uporabite tudi beštije kot so GlobalWin VOS32 in Alpha K7125.

Za nadzor nad sistemom skrbi VIAin 686A SouthBridge. S pomočjo tega čipa je možno nadzirati različne temperature, vrtljaje ventilatorjev ter napetosti na različnih delih sistema. Zaradi pomanjkanje notranje temperaturne diode na AMDjevih procesorjih so pri ABITu plošči priložili še posebeno zunanje temperaturno tipalo. Namestimo ga nekje na procesor in priključimo na matično ploščo ter tako spremljamo temperaturo procesorja.

686A ima poleg že omenjenih možnosti tudi vgrajen AC'97 zvok, toda tega so pri ABITu izklopili. Mogoče bo to koga motilo, toda za vse prave računalničarje je to le dobrodošlo saj takšen zvok pobere precej sistemskih sredstev ( softverska emulacija ) pa tudi kvaliteta ni na najvišji ravni. Ravno takim ljudem pa je ABIT KA7-100 tudi namenjena, tako da je ABITova odločitev kar na mestu.

Overclockanje je pomemben dejavnik pri zasnovi vseh ABITovih matičnih plošč in tudi KA7-100 ni izjema. Vsekakor najbolj viden del truda, ki so ga vložili v tej smeri, je novi SoftMenuIII. V tem delu BIOSa tako najdemo vse mogoče nastavitve procesorja, od zunanje frekvence do latence s katero se podatki prenašajo skozi procesor. Poleg SoftMenujaIII so na plošči tudi dodatna DIP stikala, toda ta so namenjena predvsem OEM proizvajalcem računalnikov in ne končnim uporabnikom.

Predvsem pri spreminjanju zunanje frekvence se KA7-100 SoftMenuIII razlikuje od ostalih ABITovih plošč. V osnovi imamo namreč na izbiro 19 nastavitev zunanje frekvence, od 100 do 155MHz. S temi nastavitvami nastavimo tudi frekvenco PCI vodila. V testu KA7 sem tarnal predvsem o pomanjkanju 1/4 PCI delitelja, saj so hitrosti PCI vodila okoli 133MHz zunanje frekvence postajale že neprijetno visoke. No ja, zaradi zasnove Athlonov ( EV6 notranje vodilo ) še nihče ni prišel nad 125MHz, toda neprijetna omejitev je še vedno tu. Tu se je ABIT polužil zanimive varke, ki jo je v BIOSu skril pod "CPU FSB Plus" izbiro. CPU FSB Plus nam omogoča da eni izmed osnovnih zunanjih frekvenc prištejemo poljubno število med 0 in 28. Omenjena varka pa je v tem, da se s tem ne poviša hitrost PCI vodila, saj je CPU FSB Plus popolnoma neodvisen od osnovne izbire. Tako lahko recimo v osnovnem meniju izberemo 100MHz, v CPU FSB Plus pa 15MHz in dobili bomo 115MHz zunanjo frekvenco, medtem ko bo PCI deloval pri 33MHz, kot da je zunanja frekvenca še vedno 100MHz. Zares pohvalno!

vir:AnandTech

Poleg nastavitev zunanje frekvence je ABIT poskrbel tudi za možnost spreminjanja vseh možnih voltaž. VCore ali osnovno voltažo na procesorju lahko spreminjamo med 1,30 in 2,05V v korakih po 0,05V. Zviševanje voltaže na procesorju je seveda eden izmed predpogojev za uspešno overclockanje. Vendar pozor: AMDjevi procesorji se že tako ali tako izjemno grejejo, ob zviševanju voltaže in overclockanju pa postanejo kar ustrezen nadomestek za peč v mrzlih zimskih večerih. Zato se pred overclockanjem in zviševanjem voltaže prepričajte, da procesor ustrezno hladite!
Poleg VCore lahko navijemo tudi Vio napetost, in sicer od 3,2 do 3,9V. To je naravnost ogromno, saj druge matične plošče ponujajo spreminanje Via le do okoli 3,5-3,6V. Igranje z Viom lahko ima velik učinek na stabilnost, saj gre za voltažo na DIMM režah, AGP reži in preostali matični pošči.

V SoftMenujuIII nastavljamo tudi frekvenco pomnilnika. Kot sem povedal že prej, je VIA KX133 asinhrono čipovje, kar pomeni da je lahko hitrost pomnilnika različna od hitrosti zunaje frekvence procesorja. Hitrost je tako lahko:

-enaka hitrosti zunanjega vodila,
-hitrost zunanjega vodila minus hitrost PCI vodila,
-hitrost zunanjega vodila plus hitrost PCI vodila

Za primer vzemimo, da je hitrost zunanjega vodila procesorja 100MHz, oziroma da se še nismo igrali z overclockanjem. Hitrost pomnilnika je v tem primeru lahko 66, 100 ali 133MHz. To je nadvse uporabno če imamo zelo hiter pomnilnik, saj ga tako lahko do konca izkoristimo. Če pa nas pri overclockanju in poviševanju zunanje frekvence procesorja ovira ravno slab pomnilnik pa ga brez težav upočasnimo. Zares uporabna možnost...

Kot da to še ni dovolj so ABITovci SoftMenuIII še bolj napumpali. Dodali so nekaj, o čemer so lastniki Athlonov do pred kratkim le sanjali: možnost spreminjanja količnika med hitrostjo procesorja in L2 predpomnilnika. Pri overclockanju starih Athlonov namreč prej kot slej pridemo do meje, ki jo predstavlja počasen L2 prepomnilnik. Takrat lahko v BIOSu brez težav spremenimo količnik in nadaljujemo z overclockanjem. Te nastavitve so lahko zelo nevarne in zapletene, tako da se jih lotite le, če ste izkušen overclocker!

Zadnjo skupino nastavitev v SoftMenujuIII pa naj še tako izkušen guru raje pusti na miru. Z njimi namreč spreminjamo moč signala v procesorju in latenco podatkovnih kanalov. Sliši se zapleteno in tudi je! Gre namreč za finese, ki lahko odločilno vplivajo na stabilnost procesorja in pri ABITu so jih že nastavili na optimalne vrednosti.

Kako pa se stvar obnese v praksi? Precej neverjetno... v pozitivnem smislu! Gre za izjemno stabilno matično ploščo, ki omogoča izkoristek zadnjega atoma moči v procesorju. Za test sem imel na voljo SlotA 700MHz Thunderbirda. Kljub temu, da je AMD trdil drugače, se procesor prav lepo razume s to matično ploščo. Kaj lepo, odlično! Ko sem počasi zviševal zunanjo frekvenco kar nisem mogel verjeti ko procesor ni niti zakašljal. Pričakoval sem nekje okoli 105MHz FSBja oziroma 735MHz in to brez problemov tudi dosegel... Iz radovednosti sem poskusil tudi 110MHz, spet uspešno. Takrat sem že začel postajati živčen, saj sem samo pred nekaj dnevi v rokah držal podobnega 700MHz Thunderbirda toda na drugi matični plošči in je odpovedal že pri 105MHz. Frekvenco sem dvignil na 112MHz in procesor se je zbudil ter prišel v Windowse. Po nekajminutnem testiranju se je stvar sesula vendar nisem obupal. V BIOSu sem nastavil voltažo na 1,75V in ponovno zagnal računalnik. Stabilno kot skala! Gremo dalje: 115MHz oziroma 806MHz končne hitrosti. Spet stabilno kot skala. Pri 117MHz zunanje frekvence je procesor odpovedal pri testih, za stabilnost pa sem moral Vio voltažo dvigniti na 3,6V. Ojunačen od uspehov sem procesor nastavil na 120MHz, toda računalnik se ni niti zagnal. Očitno sem prišel do meja tega procesorja. Vseeno je uspeh bil veliko nad pričakovanji... 823MHz končne hitrosti iz 700MHz TBirda pri 1,75V je vsekakor izjemno pohvalno. Ko bi le smel razstaviti procesor in uporabiti Golden Fingerje... Ter mogoče kakšno vodno hlajenje :). Vse to sem namreč dosegel s SECC Golden Orbom!

Zanimalo me je tudi kakšne razlike lahko pričakujemo od uporabe HPT370 kontrolerja namesto vgrajenega 686A SouthBridga. Posebej za ta test sem dobil na voljo dva IBM DTLA 20GB ATA100 trda diska, tako da sem bil pripravljen na vse.

Sama inštalacija HPT370 kontrolerja je povsem preprosta. Vse, kar potrebujete so priloženi gonilniki, diski pa delujejo tudi če gonilniki niso naloženi. Tako sem celotno inštalacijo Windowsov opravil medtem ko je disk bil priklopljen na HPT370, gonilnike pa sem naložil šele po končani inštalaciji.

Hitrost diskov sem meril v programu HD Tach, verziji 2,61. Gre za enega izmed najbolj uveljavljenih benchmarkov za diske. Sprva sem meritve nameraval opraviti tudi v SiSoft Sandrinem Disk Benchmarku ampak sem si po zelo čudnih in iz meritve do meritve različnih rezultatih raje premislil.

Prvo sem meril hitrost, ko je bil disk priklopljen na IDE1 vodilo matične plošče. Nadzor nad njim ima VIAin 686A SouthBridge. Znano je, da ima VIAino čipovje nekaj težav s hitrostjo diskovnih, pomnilniških in AGP podsisemov, tako da nisem pričakoval odličnih rezultatov. Pred meritvami sem naložil tudi zadnje VIAine "4in1" gonilnike in sicer 4.23 verzijo. Verjetno so se z gonilniki zelo potrudili, saj je diskovni podsistem precej hiter:

Kaj nam torej prinaša HPT370 in ATA100? Disk sem prestavil na IDE3 vodilo ( nadzor nad njim ima HPT370 ) in opravil meritve. Rezultati so takšni:

Kot lahko sami vidite so rezultati na ATA100 vodilu precej boljši. Za malenkost se je znižal celo dostopni čas diska in obremenjenost procesorja, hitrost branja pa je poletela nekam v višave, verjetno kar do okoli 90-95MB/s.

Ostal mi je še zadnji korak, testiranje RAIDa. Sama usposobitev RAIDa je precej težavna, saj gre za nedokumentirano in od ABITa nepodprto možnost te matične plošče. Za uporabo sem moral naložiti poseben BIOS, KA7_RY.B01. Našel sem ga na BxBoards strani. Zip s tem BIOSom in ustreznimi gonilniki sem presnel tudi na naš FTP server, tako da si ga lahko presnamete od tukaj. Torej, kot prvo sem moral flashati BIOS. Ko je to opravljeno v posebnem HighPointovem BIOSu dobimo izbiro ustvaritve RAID polja, in sicer RAID 0, RAID 1 in RAID 0+1.
Kaj je RAID in kaj z njim pridobimo bomo podrobneje obravnavali v prihajajočem članku, sedaj pa le nekaj osnovnih informacij. Odločil sem se za RAID 0 ali "Striping". V tem načinu združi RAID kontroler dva enaka diska v en velik disk. Datoteke se zapisujejo istočasno na oba diska in se istočasno z njiju tudi berejo. Tako lahko vsak disk izkoristimo do skrajnjih meja. Pomanjkljivost tega načina je v tem, da če odpove en disk potem izgubimo informacije tudi na drugem, saj so podatki razmetani po obeh.
Po stvaritvi RAID polja sem moral še ustvariti particijo na novonastali 40GB pošasti in disk tudi formatirati. Predvsem slednje je trajalo prav nesramno dolgo! Toda verjemite, izplačalo se je! Po inštalaciji RAID gonilnikov ( dobite jih v zgoraj omenjenem paketku ) sem opravil meritve:

Največja bralna hitrost se je kar opazno povečala! Tudi v praksi se je RAID izkazal za super stvarco saj je delovanje v Windowsih bilo opazno hitrejše, kar za ATA100 sam ne bi mogel trditi.

Iz tega lahko potegnemo zanimive zaključke. Če uporabljate le en disk se vam ATA100 ne bo prav nič poznal. Današnji diski le stežka dosegajo celo 66MB/s prenosa, kolikor je sposoben tudi ATA66. Prava moč novega standarda se pokaže v uporabi z RAIDom, saj pri RAID 0 oba diska delata s polno paro. In če oba skupaj zmoreta 132MB/s ( 66MB/s x 2 ) je jasno, da rabimo ATA100. Torej, če imate dva enaka diska, je ATA100 in ustrezen RAID prava stvar za vas. Povišanje hitrosti se bo poznalo tudi pri ATA66, toda diska boste maksimalno lahko izkoristili le z ATA100. Če si vse skupaj lahko privoščite potem nikar ne oklevajte. Pospešek pri uporabi RAIDa je precej bolj opazen kot pospešek s 50MHz hitrejšim procesorjem ali 64MB več pomnilnika!

Testni računalnik

Procesor: AMD Thunderbird 700MHz

Pomnilnik: 128MB Mosel Vitalic PC133 SDRAM

Matična plošča: ABIT KA7-100

Grafična kartica: 3DFX Voodoo3 2000 AGP

Disk: IBM DTLA 305020 20,5GB ATA100

Drobnarije: SB Live! Player, Pionner DVD-114F

Softver: Windows 98, VIA 4in1 4,23, FIGS gonilniki za Voodoo3

Če ste brali prejšnje teste matičnih plošč z VIAinimi čipovji, potem gotovo veste, da je eden izmed največjih problemov teh platk počasen pomnilniški podsistem. Gre predvsem za pomanjkanje "DRAM Bank Interleavinga". Ta zapleten izraz pomeni to, da plošča od pomnilnika sprejema enega, dva ali celo štiri podatkovne kose naenkrat. Interleaving lahko nastavimo na 0, 2-way in 4-way. Seveda je 4-way interleaving najhitrejša izbira in ravno to je, med drugim, tisto kar je po defaultu pri VIAinih čipovjih izklopljeno. ABIT se je pri KA7 ( novejši beta BIOSi ) in KA7-100 potrudil in to opcijo vdelal že v BIOS. Tako se je že poprej impresivni paleti možnosti glede pomnilnika pridružil tudi Interleaving ter še nekaj drugih. V teh testih bom pokazal predvsem kako se to pozna v sintetičnih benchmarkih in praktičnih aplikacijah. Če vas zanima hitrost matične plošče v primerjavi z drugimi si oglejte kar originalni KA7 test, saj se na tem področju ni veliko spremenilo.

Torej, katere nastavitve sem spremenil:

Bank DRAM Timing: "Turbo" ( privzeto "SDRAM 10ns" ),
DRAM Bank Interleave: "4-way" ( privzeto "Off" ),
Delay DRAM Read Latch: "Off" ( privzeto "Auto" ),
MD Driving Strenght: "Hi" ( privzeto "Lo" ),
SDRAM Cycle Lenght: "2" ( privzeto "3" ),
P2C/C2P Concurrency: "Enabled" ( privzeto "Disabled" ),
Fast R-W Turn Around: "Enabled" ( privzeto "Disabled" ),
DRAM Clock: "Host CLK+PCI" ( privzeto "Host CLK" )

Kot vidite, je nastavitev v povezavi s pomnilnikom kar precej in te lahko povzročijo ogromno razliko. Seveda za popoln izkoristek vseh možnosti morate posedovati kvaliteten pomnilnik. Na srečo sem imel na voljo enega izmed najhitrejših in najkvalitetnejših pomnilnikov na svetu, Mosel Vitalicov CAS2 PC133 SDRAM.

Prvo sem izmeril hitrost v sintetičnem benchmarku SiSoft Sandra. Gre za enega izmed najpopularnejših benchmarkov ki dokaj natančno prikaže dejansko hitrost sistema. Poleg tega je zadnje čase postal kar nekakšen standard pri testiranju. Hitrost sem izmeril v CPU, CPU Multimedia ter Memory benchmarkih. Prve vrednosti pripadajo matični plošči pred optimizacijo, druge pa po optimizaciji.

Kot je bilo za pričakovati razlik pri procesorskih testih nekako ni za opaziti. Zato pa je toliko bolj radikalna spremembra pri pomnilniškem testu. 440MB/s CPU in 535MB/s FPU prenosa težko dosežejo še tako hitre BX matične plošče! ABIT je vsekakor naredil pravi korak ko je v BIOSu dovolil vklop Interleavinga. Razen Interleavinga na hitrost najbolj vplivajo še CAS nastavitve, Bank DRAM Timings ter seveda sama frekvenca pomnilnika. Upajmo le, da bo VIA še izboljšala svoje AGP gonilnike ki so, čeprav že močno izboljšani, še vedno malce majavi.

Poglejmo si še kako se te razlike poznajo v pravih igrah, konkretno Unreal Tournament in Quake3: Arena. V Unreal Tournamentu sem vse teksture nastavil na High ter meril hitrost s pomočjo FlyBy uvodne sekvence, Q3:A pa je bila nastavljena na High-Quality.

Razlike je najbolje opaziti v nizki ločljivosti, saj se tam še lahko pokaže moč procesorja. V višjih ločljivostih pa mojemu Voodooju3 2000 hitro poide sapa in je velik omejevalni faktor, tako da procesor ne more pokazati prave moči in se zato tudi razlike ne poznajo. Kar poglejte identične rezultate v Q3:A! Kljub temu pa razlike v 640x480 govorijo za sebe... Pomnilniška optimizacija se vsekakor pozna, mogoče ne tako radikalno kot v sintetičnih benchmarkih, toda vseeno opazno!

Da pa ne boste rekli da testiram samo v igricah sem razlike preveril tudi v "resnem" programu. Za ta namen sem izbral Photoshop 5,5. Ustvaril sem 20MB veliko sliko, na njej izvedel Radial Blur filter ter meril čas do izvršitve ( v sekundah ). Photoshop je procesorsko izjemno zahteven program, ki dobro pokaže tudi hitrost vseh podsistemov.

Tudi tukaj je razlika več, kot opazna. Kar 4 sekunde manj je porabil optimizirani sistem za izračun zahtevnega filtra! Na žalost nisem imel na voljo še več "resnih programov", toda to se bo v prihodnosti nemara spremenilo...

Zaključek? Kupite kvaliteten RAM in se ga spravite nadlegovat. Kot sami vidite so razlike zelo opazne, še posebej, če boste lahko uporabili tri zgoraj omenjene nastavitve, ki najbolj vplivajo na hitrost.

KA7-100 je, tako kot njena starejša sestra, edina prava overclockerska plošča za Athlone in Thunderbirde. Stabilnost in zanesljivost je še vedno tu, in staro ploščo so z dodatki v BIOSu le še izboljšali. Če hočete svoj procesor do konca izkoristiti potem resno razmislite o ABIT KA7-100.

Tudi ne-overclockerji boste vsekakor cenili vse možnosti, ki vam jih plošča ponuja. Nove nastavitve v BIOSu omogočajo doslej nevidene pomnilniške zmogljivosti, ATA100 in RAID pa sta le pika na i... in to velika pika :). No, treba je priznati da uporabniki s samo enim diskom kakšnih izboljšanj ne boste opazili, saj celo najmodernejši in najhitrejši diski komaj izkoriščajo ATA66 standard, kaj šele ATA100. Slika pa se popolnoma obrne, ko v igro vstopi RAID. Dva hitra diska v RAID 0 povezavi bosta do konca izkoristila ATA100 povezavo. Igričarji večje razlike ne boste opazili ( razen mogoče v igrah z ogromno teksturami- Ultima 9 in podobne ), toda pri vsakdanjem delu v Windowsih so razlike več, kot opazne. Da o resnem delu, kateremu je RAID v bistvu namenjen sploh ne govorim!

Plošča je torej idealna platforma za SlotA AMD sistem. V bistvu trenutno nima prave konkurence in tudi v prihodnje se to ne bo spremenilo. Tla pod nogami ji lahko zamajejo le DDR plošče konec leta, toda vsaka nova tehnologija prinaša nove težave in preden se bodo DDR plošče uveljavile in rešile vseh težav bo preteklo še precej vode. Cena sicer ni ne vem kako denarnici prijazna ( okoli 48.000 SIT z DDVjem ), toda če bi osebno sestavljal SlotA AMD sistem ne bi niti enkrat pomislil. ABIT KA7-100 is the way to go!

Najlepše se zahvaljujem podjetju Mlacom, ki je omogočilo ta test. Posodili so mi vso kritično opremo, torej ABIT KA7-100, AMD Thunderbirda 700MHz, IBMova diska ter 128MB RAMa. Vse komponente ki sem jih imel na testu so bile vrhunske kvalitete in če vas zanima nakup kar obiščite njihovo on-line trgovino.

Plusi Minusi

-razširitvene možnosti,
-možnost nadgradnje,
-overclockerske možnosti,
-podrobnosti,
-podpora ATA100 standardu,
-zastonj RAID,
-pomnilniške optimizacije -nič!