Kako je sploh prišlo do tega? Tega obsednega stanja, kateremu ne zmore slediti več nihče? Poglejmo v zelo bližnjo računalniško preteklost. Ko je nVidia izdala GeForce3 serijo izdelkov, je zadela popolno terno. Novi procesor je podpiral vse napredne funkcije, ki jih je prinašal DirectX 8, imel je zavidljivo hitrost ter bil izdelan v 0.15 mikronski tehnologiji, kar je bil za tisti čas proizvodni čudež. V kombinaciji z ultrahitrim DDR pomnilnikom je pometel z vso konkurenco, kar se tiče trga igričarjev. Prav z vso. Tako je imela tedaj nVidia kar več žezel v ognju, saj se je ob izidu GF3 družine pisal marec leta 2001.

Če bi se nVidia držala svojega konkurenčnega pravila in izdajala nove procesorje na vsake pol leta, bi morali GeForce4 ugledati že tekom septembra prejšnjega leta, a se to vseeno ni zgodilo. Zakaj? Vmes je ATI na sonce izvrgel Radeon 8500, temelječ na procesorju ATI R200, ki je po mojem mnenju še vedno "best buy" današnjega dne. Tako je nVidia končno dobila konkurenco svojemu nadmočnemu Geforceu3 - ter odgovorila na grožnjo. Skoraj vzporedno z izdajo Radeona 8500 je nVidia izdala GF3 Ti200 in Ti500, kartici, ki po funkcijah ter lastnostih sploh nista odstopali od izvirnega Geforcea3. Prva je za nižjo ceno imela nižjo nazivno hitrost, druga, Ti500, pa je bila naspidirana inačica Geforcea3 (240 MHz procesor ter 500 MHz DDR pomnilnik), ki naj bi neposredno konkurirala Radeonu 8500. nVidia je imela popolnoma razvito družino GeForce4 že konec novembra, a je preprosto ni hotela izdati, saj bi s tem sama sebi skakala v zelje, ker sta se SilaGe3 Ti200 in Ti500 prodajala naravnost fenomenalno. Če bi nVidia izdala GF4 že novembra, bi sama znižala cene svojih zelo zmogjivih kartic "starejše generacije". Tako so počakali do začetka februarja, nekam sumljivo vzporedno z datumom izdaje ATI Radeona 8500 s 128 MB pomnilnika. In tako je nVidia udarila natanko šestega februarja tekočga leta...

...ter s to serijo razočarala. GeForce4 lahko razdelimo na dve veji: GeForce4 Titanium ter GeForce4 MX. Prva je res vredna svojega imena, saj je hitrostno in funkcionalno naprednejša od GeForcea3, a vseeno ne drastično. Seriji Titanium se bomo posvetili v testu, ki bo prišel na vrsto v bližnji prihodnosti. Poglejmo raje GF4 MX in razložimo, zakaj si kartica ne zasluži tega imena. Vse Geforce4 MX kartice temeljijo na procesorju, ki nosi kodno ime NV17. Lastnosti tega čipa nas pustijo hladne, saj ugotovimo, da je GF4MX le naspidirani Geforce2 MX s 128-bitnim DDR vodilom ter z nekaterimi bonbončki, ki so jih nVidiini inženirji vgradili v celotno GeForce4 serijo. Podrobnosti boste videli pri specifikacijah malce nižje, kjer bom primerjal krute številke Geforcea2 MX, GF2 GTS, GeSile3 ter Geforcea4 MX (več imen za podobno stvar - alien-w). Dobro, si rečete, pa saj lahko celotno stvar pogledamo z druge perspektive. Lahko tudi rečemo, da je GF4 MX malo okrnjeni Geforce2 GTS, saj ima samo dva cevovoda, a ima hkrati močno povečano hitrost pomnilnika ter procesorja. Da, tudi to je en pogled (izkrivljen - alien-w) na zadevo, a dejstvo je, da nVidia dotični kartici nikakor ne bi smela prisoliti imena Geforce4 MX, saj to preprosto zavaja končnega nevednega kupca (to niste vi, Slo-Techerji - alien-w), ki bo za drobiž nad štiridesetimi jurji kupil "štirico" ter, misleč da ima top-notch kartico, ostal na slabšem. Zato smo tu mi :).
No, da pa ne bo vse tako črno, preidimo na novosti, ki jih GF4 MX prinaša. Prva izboljšava, o kateri je vredno kaj napisati, je LMA II (Lightspeed Memory Architecture II), kar je le lepo ime za upravljalec s pomnilnikom. GF4 upravlja s pomnilnikom tako, da si breme razdeli na dva sinhrona 64-bitna kontrolerja, ki si razdeljujeta breme. Ostala bonbončka sta še Accuview motor za glajenje robov ter nView sistem (direktna podpora procesorja za prikaz slike na večih zaslonih). O tehnologijah GeForcea4 bom, kot sem omenil že zgoraj, na dolgo in široko razpravljal v testu GF4 Ti4400, ki bo objavljen enkrat prihodnji teden.

Primerjalna tabela	nVidia Geforce4 MX440	nVidia Geforce2 MX400 64 MB	nVidia Geforce2 Titanium	nVidia Geforce3 Ti200	ATi Radeon 7500
Jedro	nVidia NV17	nVidia NV11	NV15	nVidia NV20	ATi R100
Tehnologija	0.15μ	0.18μ	0.18μ	0.15μ	0.15μ
Hitrost procesorja	270 MHz	200 MHz	250 MHz	175 MHz	290 MHz
Število cevovodov	2	2	4	4	2
Tekslov / ukaz	2	2	2	2	3
Tekslov / sekundo	1.1 G	0.7 G	1,4 G	1.4 G	1.4 G
Tip pomnilnika	128-bitni DDR	64-bitni DDR	128-bitni DDR	128-bitni DDR	128-bitni DDR
Hitrost pomnilnika	400 MHz DDR	333 MHz DDr	400 MHz DDR	400 MHz DDR	400 MHz
Prepustnost pomnilnika	6,4 GB/s	2,7 GB/s	6,4 GB/s	6,4 GB/s	6,4 GB/s
Količina pomnilnika	64 MB	64 MB	64 MB	64 MB	64 MB

Če se iz tabele s številkami znajdete bolje kot iz mojega uvoda, lahko vidite, da so vsa zgoraj navedena dejstva o Geforceu4 MX resnična. Kartica nekako spominja na Radeon 7500, saj je nVidia v bistvu naredila podobno potezo. Radeon 7500 je izšel vzporedno z Radeonom 8500, le da je na modelu 7500 cikle gonil stari, malo prenovljeni, R100 čip, grajen v 0.15 mikronski tehnologiji, kar mu je omogočalo stabilno potenje pri višjih frekvencah. Kartica, ki sem jo imel na testu, je bila Leadtek A170 DDR. Kaj dobimo v paketu?

kartica ter šatulja :)	dodatki
zunanja priključka	procesorski hladilnik
pomnilniški modul	cela kartica

Pa se pojdimo estetiko škatelnih dobaviteljev. Leadtekova škatla je, milo rečeno, grda - vanjo ni bilo vloženo prav veliko truda. Spominjam se, ko sem pred leti za enako vsoto denarja v tolarski protivrednosti kupil 3dfxov Voodoo3 3000. Celo pot od trgovine do doma se nisem mogel načuditi, kako lepo je bila škatla oblikovana. Res, oblika pakiranja je za nas, od-reklam-odvisne-mladce še kako pomembna, saj v krutem kapitalističnem svetu ponavadi zmaga lepši in ne boljši proizvod. Hercules se je s svojo modrino na PCBju ter lepimi škatlami dobro znašel. Leadtek se mora pač še malo poučiti, a to je samo moje subjetivno skromno mnenje :) (meni se tudi tako zdi! - alien-w). Kartica sama je tudi čisto običajna.
Na zelenem PCBju nas čakajo štirje pomnilniški moduli, po 16 megabajtov vsak, podjetja Samsung, ki imajo nihajni čas štirih nanosekund, kar nakazujejo nazivno hitrost 200 MHz (400 MHz DDR). Pomnilnik ni hlajen, od njega pa lahko z namestitvijo dodatnih hladilnih reber ter kakšnega ventilatorja pričakujemo visoko naklonjenost k navijanju, saj so Samsungovi čipi že od nekdaj sloveli po tem. Procesor je, seveda, dodatno hlajen z aktivnim lahkim aluminijastim hladilnikom, ki je prijetno tih, a ne pričakujte, da boste z njim lahko dosegali kakšne ekstremne overclocke. Se pa lepo poda kartici ter več kot zadovoljivo služi svojemu namenu. Na kartici tega cenovnega razreda nismo vajeni videvati DVI izhoda, tako da nas manjek le-tega ne preseneti. Na kartico sta prispajkana le VGA in S-video izhod, ki znata vsak prikazati lastno sliko zaradi podpore nView v procesorju NV17. Dodatnega kablovja je toliko, kot ga potrebujemo - dobimo pretvornik iz S-video v kompozitni (činč) izhod, to je pa tudi vse. Poleg kratkih navodil v obliki male knjižice dobimo še dve zgoščenki. Na prvi so gonilniki, na drugi pa igra DroneZ, ki mnogim revijam služi kot testirni program.

• AMD Athlon XP 1700+ - procesor 
• 256 MB Kingmax PC2700 DDR RAM, CAS2, Turbo Settings - pomnilnik 
• EPoX 8KHA+, VIA KT266A - osnovna plošča 
• 2x 30 GB IBM DTLA372030 - trdi disk 
• Windows XP Professional - operacijski sistem
• nVidia Detonator 27.52 - v času testiranja najnovejši komplet gonilnikov

Kdor je kadarkoli bral teste grafičnih kartic na Slo-Techu, potem ve, da se pri testiranju grafičnih kartic držimo že starega, uveljavljenega principa. Vsako grafično kartico spustimo skozi naslednje programe ter igre: Quake 3: Arena, Serious Sam, 3D Mark 2000, 3D Mark 2001 ter Vulpine GLMark. V vseh aplikacijah sta uporabljani dve ločljivosti pri eni barvni globini in sicer 1024x768x32 ter 1600x1200x32. Zaradi nostalgije za dobrimi starimi 16-bitnimi barvami sem v Quakeu pognal teste tudi pri tej barvni globini, a le zaradi osnovne predstave. Q3:A, Serious Sam ter GLMark pokažejo pošastnost kartice v OpenGL knjižnici ukazov, medtem ko 3D Mark 2000 do konca izkoristi Microsoftov DirectX 7, 3D Mark 2001 pa pokaže, ali je kartica pripravljena na izzive prihodnosti ter zahtevne operacije, ki jih je prinesel DirectX 8.

Rezultati testiranja me sploh niso presenetili. Geforce4 MX440 je skoraj vedno druga najpočasnejša kartica na testu. Zakaj? Vse ostale grafične kartice v primerjavi, razen ATIjevega Radeona 7500, imajo štiri teksturirne cevovode in lahko posledično prenesejo dvakrat več podatkov v obdelavo procesorju. Tako nam postane logično, da Geforce4 MX400 navkljub kar 100 MHz hitrejšemu procesorju ne more konkurirati izjemno dobro zasnovanemu Geforceu3 Ti200, s katerim se meri pri višjih ločljivostih. Zaradi omenjenega ozkega grla lahko razložimo slab rezultat pri vseh 3D Mark testih. Vidi se, da je Geforce4 zasnovan tako, da svojo hitrost skompenzira z zelo hitrim procesorjem, ki teče pri 270 MHz. Če skombiniramo to z dejstvom, da se na GF4 MX440 pomnilnik pogovarja s procesorjem po 128-bitnem vodilu, ter da pomnilnik DDR teče pri 400 MHz, nam lahko kaj kmalu postane jasno, od kod kartici v Quakeu III kar ne poide moči. Pomnite - Quake III: Arena je že stara igra, ki ne izkorišča naprednih funkcij DirectX 8 in je v večini odvisna od hitrosti procesorja ter pomnilnika.
Seveda pa lahko vidite, da rezultatu 5611 ter 3130 točk v 3D Marku 2001 botruje večinoma politika nVidie, da v NV17 ne vgradi podpore Pixel ter Vertex Shaderjem. S to podporo vgrajeno v čipu bi Geforce4 MX postal ultimativna kartica za vsakega igričarja, česar pa si nVidia ne želi, saj hoče služiti velike denarce pri Titanium seriji. V Serious Samu, podobno kot v Q3:A, prevlada pomnilniška prepustnost ter višja hitrost procesorja, tako da tam GF4MX pusti Radeona 7500 popolnoma zadaj (seveda temu tudi botrujejo slabo napisani OpenGL gonilniki za Radeone) ter se enakovredno kosa z dražjim Geforceom3 Ti200. V Vulpine GLMarku pa kartica popolnoma razočara, saj jo dejstvo, da ima samo dva cevovoda, v višjih ločljivostih popolnoma pokoplje.

Tukaj vam moram povedati, ako se to kartico izplača kupiti ali ne. Pa se pojdimo primerjavo dveh cenovno konkurenčnih kartic ter vzemimo Geforce2 Ti ter Geforce4 MX440. Geforce2 Ti ponuja za ceno 31.000 SIT odlične zmogljivosti, saj ima štiri cevovode, enako hiter pomnilnik kot GF4 MX440 ter le 30 MHz počasnejši procesor. Res je, da je GF2 Ti grajen v 0.18 mikronski tehnologiji, kar pomeni posledično večje gretje ter manjšo nagnjenost k višjim frekvencam, a vseeno - Geforce2 Ti je kar 12.000 SIT cenejši! Geforce4 MX440 že res ponuja nView (v procesor vgrajeno podporo prikazu dveh različnih slik), AccuView AA (izboljšano glajenje robov) ter LMA II (deljeno upravljanje s pomnilnikom, podedovano od Geforcea3), a vseeno. GF4 MX440 definitivno ponuja premalo za svoj denar.
Kupite raje Geforce2 Titanium, če ste se že odločili za kartico, ki nima podpore tehnologijam DirectXa 8. Če vas je pa zadela strela (hehe - alien-w) in ste se nenadoma odločili, da lahko za grafično kartico vržete še tistih dodatnih petnajst jurčkov, pa brž kupite Geforce3 Ti200, saj zaloge pohajajo. nVidia je namreč že ustavila vso proizvodnjo GF3 procesorjev, tako da je pričakovano, da bodo kartice iz zaloge pošle v prihodnjem tednu ali dveh. Še enkrat vam pa povem, da je 43.000 SIT za Geforce4 MX440 odločno preveč.

Zahvala gre podjetju JAE, d.o.o., Brnčičeva 13a, 1000 Ljubljana, 01 589 62 00, ker nam je posodilo kartico.

nVidia Geforce4 MX440
Plusi	Minusi
AccuView nView LMA II frekvenčno hiter procesor ter pomnilnik	samo dva cevovoda manjek podpore funkcijam DX8 nehlajen pomnilnik nateg kupcev s strani nVidie glede poimenovanja kartice grda škatla previsoka cena