Tehnologije se razvijajo, tega ne more prikriti nobeden. Spomnim se, ko sem pred dvema letoma, v "računalniškem srednjem veku", tako rekoč, dobil svoj CD zapisovalnik, ki mi hvaležno služi še dandanes. Teac CD-R58S, osemkratni pekač na SCSI-2 vodilu, brez burn-proof zaščite ter z ogromnih 4 MB predpomnilnika še danes zapeče mnogokateri (legalni, se ve ;)) CD. Zadeva je tako robustna, da mi je v celi zgodovini uničila kvečjemu štiri zgoščenke brez moje krivde. A čas gre naprej. Plextor je prvi izdal zapisovalnik, ki je imel burn-proof, zapisovalniki na SCSI vodilu so le še draga redkost. Cene so drastično padle, hitrost skokovito narasla. Zapisovalnik, o katerem boste brali v dotičnem testu, je nova Plextorjeva formula, ki zapisuje zgoščenke s 24x hitrostjo. "U, mater, to je pa dosti", si sedaj najbrž večina misli. Je res ta enota favorit v hitrosti zapisa? Ali peče res s 24x hitrostjo? Ali ima burn-proof? Kaj pa Ultra-DMA? A zapisuje tudi na CDRW medije? Berite test!

V škatli poleg samega zapisovalnika dobimo še naslednje pripomočke: Kratka in okrnjena navodila, kabel za digitalno povezavo z zvočno kartico, 40-žilni IDE kabel za povezavo s kontrolerjem, garancijski list, eno prazno CD-R zgoščenko, eno prazno CD-RW zgoščenko ter Nero 5.5. Lepo je videti, da se je Nero, program, ki je s svojo robustnostjo, preprostostjo ter predvsem nizko ceno, prijel v taki meri, da je pogosto dodan v pakete k mnogim zapisovalnikom. Dotični program, priložen k Plextorju, je tudi izpopolnjen do take mere, da v primeru slovenskih področnih nastavitev v operacijskem sistemu namesti slovensko inačico. Nero torej govori slovensko, kar je pohvalno. Drugače paket ni nič kaj posebnega - kaj pa ponuja zapisovalnik sam?

Plextor PX-W2410A lahko na zgoščenke piše z 1x, 4x, 12x, 16x, 20x in 24x hitrostjo. Ker ima zgoščenka na sebi 650 MB podatkov, bi bilo pričakovati, da s hitrostjo 24x (24x 150 KB/s) dobimo sveže zapečen cede v pičlih treh minutah. Ne bi rekel. Plextor je vzel Yamahin recept pri 16x zapisovalnikih ter ga še malo izpopolnil. Način zapisovanja, ki ga uporablja enota, se imenuje Zone-CLV. Kaj točno to pomeni? Hja, vsi "ortodoksni" zapisovalniki so zgoščenke zapisovali s konstantno linearno hitrostjo, kaj poenostavljeno pomeni, da je laser pri pisanju vedno imel konstantno skupno krožno hitrost. Ker se pa spirala proti obodu zgoščenke širi, to pomeni, da se je proti koncu snemanja zgoščenka vse bolj upočasnjevala. Če bi hoteli, da bi bila enota popolnoma štiriindvajsetkratna, bi morala biti hitrost na notranjem obodu plošče enormna, kar bi posledično pomenilo možno uničenje plošče. Prav zato Zone-CLV. Ta patent od začetka do konca pisanja dvakrat spremeni hitrost delovanja. Od začetka pisanja pa do šeste minute (od celokupnih 74 ali 80 minut) zapisovalnik piše s 16x hitrostjo. Nato v momentu preklopi na 20x hitrost, katero ohrani do šestnajste minute. Po 16. minuti zapisovalnik nato preklopi na svojo nominalno najvišjo hitrost. To v praksi pomeni, da boste zgoščenke delali z 22.8 kratno hitrostjo, kar je zavidanja vreden dosežek. Naslednja omembe vredna zadeva je tehnologija PoweRec II, kar je "izvirna" kratica za "Plextor Optimised Writing Error Reduction Control". Ta tehnologija omogoča, da zapisovalnik tudi na slabše medije piše kvalitetno, in to s pomočjo prilagoditve hitrosti zapisa. Tako se ne bo zgodilo, da vam bo Nero javil "Relocation error" zaradi slabega medija, ki ne bo zdržal zapisovanja pri taki hitrosti. Plextor bo enostavno znižal hitrost - zgoščenka se bo pekla dlje časa, ampak vseeno bolje CD, za katerega dlje čakamo, kot CD, za katerega upamo, da bo iz zapisovalnika prišel zdrav, ne pa kot kup neuporabnih aluminijevih polimerov.

Štiriindvajsetkratnik se po izgledu ne razlikuje kaj dosti od svojih predhodnikov - precej dolga in težka enota že na prvi pogled izgleda robustno. Na sprednji strani pladenj krasi že nekaj generacij isti napis, ki označuje nominalne hitrosti zapisovalnika. Poleg tega imamo na sprednji stranici še ostale stalnice - konektor za slušalje, upravljalnik glasnosti, eno LED diodo, ki kaže stanje zapisovalnika ter gumb za vnos/izvržbo zgoščenke. Na zadnji strani enote tudi nič presenetljivega. Digitalni izhod za povezavo z zvočno kartico ima že praktično vsaka enota, noviteta je le majhen, kvaliteten in presenetljivo tih ventilator, ki ga Plextor v svoje enote vgrajuje od svojega 12x modela dalje. Edino, kar me je begalo, je "Ultra DMA" jumper. Kot najbrž veste, je Plextor v svojo 12x enoto nedokumentirano in popolnoma na lastno tveganje vgradil UDMA, ki smo ga lahko vključili z namestitvijo jumperja na svoje mesto. Najnovejši model, 24x, ima pa to funkcijo že vgrajeno, dokumentirano in vedno vključeno, prazno mesto za jumper je pa vseeno ostalo. A ker mi "tweak" žilica ni dala miru, sem ga poskusil stakniti skupaj. Kaj sem dobil? Hm. Večjo obrabo procesorja, to je pa tudi vse - Ultra DMA je vključen namreč tudi brez jumperja na mestu. Ja, to je ena od zadev za v Twilight Zone ;). Zapisovalnik me je zelo presenetil s svojim izjemno tihim delovanjem kljub prisotnosti ventilatorja (Yamaha se lahko od Plextorja še DOSTI nauči). Edino, kar kar preveč negativno vpliva na moje občutljive bobniče, je mehanizem, ki poganja pladenj. To je zagotovo ena od zadev, ki se bo morala kmalu spremeniti, saj traja kar dve sekundi, da se pladenj popolnoma odpre, med tem pa mehanizem spušča tako grozovito glasne mehanske zvoke, da je joj. A ne bodimo pikolovski in raje poglejmo, kako se enota obnese v praksi ;).

Da boste lahko, dragi bralci in bralka, primerjali rezultate med sabo, bom v primerjavo vključil še rezultate Yamahinega šestnajstkratnika ter Plextorjevega 12x modela. Testiral sem s tremi programi: CD Speed 99, Nero Burning ROM 5.5 (slovenska izdaja) ter program, ki ga ima vsak operacijski sistem: Copy. Kako se obnese?

Zmogljivosti:
	Plextor PX-W 241040A	Plextor PX-W121032A	Yamaha CRW2100E
Deklarirana hitrost branja	40x	32x	40x
Deklarirana hitrost pisanja	24x	12x	16x
Deklarirana hitrost prepisovanja	10x	10x	10x
Vodilo	ATAPI	ATAPI	ATAPI
Podpora overburningu	da	da	da
Podpora tehnologiji BURN-Proof	da	da	ne
Količina predpomnilnika	4 MB	2 MB	8 MB
Audio Out	da	da	da
Digital Audio Out	da	da	da
Branje zgoščenk CD-Text	da	da	da
Pisanje zgoščenk CD-Text	da	da	da
Čas kopiranja polnega CD-ja na disk	2:40 min	3:20 min	2:53 min
Začetna hitrost branja	18,72x	15,42x	17,69x
Končna hitrost branja	41,27x	33,39x	38,93x
Povprečna hitrost branja	31,36x	25,48x	29,58x
Naključni prehodni čas	138 ms	145 ms	130 ms
Tretjinski prehodni čas	158 ms	154 ms	149 ms
Polni prehodni čas	263 ms	258 ms	229 ms
Poraba CPU, branje 1x	0%	1%	1%
Poraba CPU, branje 2x	1%	2%	2%
Poraba CPU, branje 4x	5%	5%	9%
Poraba CPU, branje 8x	6%	10%	9%
Čas spin up	2,12 s	2,96 s	4,11 s
Čas spin down	4,55 s	3,25 s	4,01 s
Čas izustitve CDja	1,64 s	1,30 s	1,71 s
Čas prepoznave CDja	12,00 s	13,49 s	8,27 s
Čas pisanja polnega CDja	4:00 min	6:51 min	5:38 min
Čas prepisovanja polnega CDja	8:05 min	8:00 min	10:04 min
Čas hitrega izbrisa	0:39 min	0:41 min	0:24 min
Čas polnega formata	7:46 min	7:50 min	9:44 min
Hitrost DAE	31,35x	22,99x	23,48x
Kvaliteta DAE	10/10	10/10	10/10

Rezultati, ki so krepko povdarjeni, predstavljajo najboljši razultat trojke. Kaj povedati? Plextor je zagotovo hitrostni favorit, kar se hitrosti zapisa tiče. Preden se spravim na ostale postavke, še dva grafa programa CD Speed 99:

Graf hitrosti branja - navadna zgoščenka	Graf hitrosti branja - glasbena zgoščenka

Če oba grafa pogledate podrobno, boste opazili - nič. Ni razlike sploh. A to pomeni dosti. Kot ste bili najbrž že podučeni, so glasbene zgoščenke zapisane malo drugače od račualniških, saj so namenjene za igranje s samo 1x hitrostjo. Ravno zato se pri zgoščenkah ne more gledati za napake, kar lahko pri kopiranju glasbe iz zgoščenke na disk opazite kot pokanje in nekoherentnost ritma. Zato so CD enote vedno pri branju glasbe omejile hitrost branja. Legenda med CD bralniki, Teacov 32x model, je glasbo bral samo s 4x hitrostjo. Obstajal je BIOS, ki je to omejitev odstranil, a so se v tem primeru začeli pojavljati zgoraj našteti simptomi. Plextor pa izgleda tako zaupa v svoje sposobnosti, da je hitrost branja glasbe dobesedno enaka hitrosti branja računalniških zgoščenk. Nad pogonom sem tudi izvedel test kvalitete "DAE grabbinga" - in dobil hvalevreden rezultat, saj med branjem ni nastala niti ena napaka.

Pri branju navadnih zgoščenk se Plextor obnese odlično, saj na zunanjem obodu celo doseže 40x hitrost branja (česar za Yamahico ne bi mogli reči ;)). Zaradi Ultra DMA načina se je poraba CPU temu ustrezno zmanjšala, spin up ter spin down časi so ostali praktično enaki. Naslednja postavka, ki jo bo moral Plextor črtati iz seznama lastnosti njega zapisovalnikov, so obupno slabi prehodni časi. Če so lahko motorček v zapisovalniku naredili tako tih, zakaj ga ne morejo tudi pohitriti? Če boste uporabljali Plextorja le za zapisovanje, vas to načeloma ne bo motilo, takoj ko se boste pa spravili z njim igrati igrice, katere bodo venomer skakale po zgoščenki, iskajoč podatke, boste slejkoprej opazili razliko. Hitrost zapisovanja je hitra kot strela - 4 minute za polno zgoščenko lahko počaka vsak še tako nestrpen pirat... ekhm... delavec v arhivu ;). Hitrost RW dela je ostala praktično enaka, saj v tem področju zapisovanja ni prišlo do inovacij novih tehnologij. Hitrost DAE je, kot sem omenil že v zgornjem odstavku, izjemno hitra. Zaključek da hočete? Seveda.

Da. Plextor PX-W2410A je res najhitrejši, najrobustnejši, zelo tih, izjemno kvaliteten in UDMA-podpirajoč zapisovalnik. Če vas ne moti visoka cena (61900 SIT MPC) ter dejstvi, da ima pekač beden izvržni mehanizem ter slabe dostopne čase, pojdi v podjetje NetStore (02 2280560) in si ga omisli, saj bo hitrost odtehtala vsak tolar. Howgh. ;)

Plusi	Minusi
robustnost hitrost tihost podpora UDMA standardu	glasen izvržni mehanizem slabi dostopni časi