 Novice
 arhiv
Članki
Testi
Forum
mali oglasi
teme zadnjih 24h
iskanje
Pravila
Povezave
Ostalo
Anketa
| Znam programirati: | | da | 43% |   (707) | | ne | 33% | | (542) | | morda | 21% | | (348) | | ne vem | 3% | | (56) | | Skupaj glasov: 1653 |
Predlagajte vprašanje za naslednjo anketo!
|
|
OC test SocketA procesorjev
Avtor: Sergej "Sergio" Berišaj
Datum: 9.11.2000 |
V našem forumu (http://www.slo-tech.com/script/forum/index.shtml) je potekalo
veliko različnih razprav o tem, kateri procesor je boljši, močnejši in
hitrejši. Zanimivo je predvsem to, da so bili iz teh razprav popolnoma
izključeni Intelovi procesorji. Priznajmo si, Intel ga zadnje čase lomi. Zato
smo se odločili pretestirati AMDjeve procesorje, od tistega najcenejšega Durona
600 prek izjemno močnega Thunderbirda 800 do elite, TBirda 900. Poklicali smo
podjetje JAE, ter jih pobarali, če bi nam lahko
posodili kakšen primerek na test. Zanimivo, odgovor je bil pritrdilen, navkljub
dejstvu da je test napisan tudi z namenom, do kam bo procesor še zdržal. Noben
od teh procesorjev še ni imel prebarvanih L1 nožic, torej se mu ni dalo
spreminjati množilnika. Če vas zanima, kako to delo natančno poteka, si
preberite tale članek iz naših logov,
v katerem je Eraserr ta postopek podrobno opisal, tako iz strogo teoretskega vidika, kakor tudi v
praksi.
|
| Izbor operacijskega sistema in testnih programov: |
O operacijskem
sistemu se sploh nismo pregovarjali. Vsem je bilo jasno, da bo testna platforma
Windows 2000, ker le-ti ohranijo stabilnost pri močno višjih frekvencah, kot
Windowsi 98. Ostalo je še vprašanje, s katerim programom izmeriti hitrosti na
tak način, da se bo dalo rezultate primerjati v tabeli. Tudi tukaj nismo dolgo
čakali. SiSoft Sandra 2000 lepo in natančno izmeri hitrost procesorja v čisti
računski moči, kakor tudi v hitrosti multimedijskih operacij (pri Pentiumu se
ta nabor imenuje MMX in SSE, pri AMDjih pa 3D-Now! in 3D-Now! 2). Naredili smo
tudi screenshote v programu WCPUID, če nam slučajno ne boste verjeli, kako za
vraga smo navili Durona na tako vrtoglavo frekvenco (zdaj je še ne bom povedal,
berite dalje :)).
|
| Testni sistem: |
Kaj pa trdina
(hardware)? Testni primerki so se znojili na osnovni plošči Abit KT7 RAID, ki
je po našem mnenju Meka za vse, željne navijanja AMDjev. Podpira nastavljanje
množilnika po korakih 0.5 do 12.5x, FSB se pa da v majhnih korakih (od 2-3 MHz)
naviti na 155 MHz, kar je več kot preveč za vse AMDje. Poleg tega ima tudi
Highpointov ATA-100 RAID kontroler, kar nam omogoča priklop osmih IDE enot.
Vsekakor plošča, vredna svojega denarja. Procesorju je temperaturo odvajal
Thermaltake-ov Chrome Orb. Čeprav se nekateri uporabniki pritožujejo, da ta
hladilnik ne paše na to osnovno ploščo, mi s tem sploh nismo imeli težav.
Prostora je bilo več kot preveč za običajno delo. O brušenju ni bilo ne duha ne
sluha. Disk je bil IBMov petnajstgigabajtnik, ki se vrti s 7200 obrati in ima
podporo ATA-100 protokolu. Pomnilnika je bilo 128 MB, deklariran na 133 MHz.
Vse to je domovalo v mojem ohišju, v katerem ležijo štirje 12x12cm ter
dva 6x6cm ventilatorja. Stabilen dotok zraka, kaj naj rečem... Ventilatorje so
krotili Matejevi šalterjiTM.
OK, let's get busy :).
|
| Odklepanje procesorjev: |
|
Tu sem pa jaz
prepustil delo lokalnemu hardware manijaku (za nepoučene: Mate), katerega smo kar pol
ure prepričevali, naj odloži spajkalnik ter prime tehnični svinčnik v roke. Ko smo zavarovali položaj, je Mate porisal vse L1 mostičke
tako kot je bilo treba. Duron in TBird 900 sta že v prvem poskusu uspela,
TBirda 800 je bilo pa treba prebarvati še enkrat. Pač, vse v imenu znanosti :).
|
| Duron 600: |
| Prvi je na vrsto
prišel Duron 600. Iz njegove serijske številke se je dalo razbrati, da je bil
izdelan v 31. tednu tega leta. Ker je pa ugotovljeno, da se »starejši« Duroni
slabše navijajo, smo realno pričakovali tam nekje 800-850 MHz. Njegova osnovna
voltaža je 1.50 V, maksimum naše osnovne plošče pa 1.85 V. Pognali smo Sandra
CPU in Multimedia Benchmark in dobili pričakovane rezultate. Sledil je reset
ter pogumno navijanje. Hipoma smo povečali pomnoževalnik na 8 (8 × 100 MHz),
pustili voltažo pri miru (1.5V) ter pognali računalnik, ki je na veliko
začudenje vseh prisotnih naložil ter opravil vse potrebne teste. Sledil je
hiter reset ter poizkus na 900. Tu pa se je zadeva malo ustavila. Popoln zagon
sistema nam je uspel šele pri voltaži 1.75V. Opravili smo teste ter, seveda, še
enkrat pognali BIOS. Naš naslenji korak je bil 945 (9 × 105 MHz), ki nam je
tudi uspel pri voltaži 1.775V. Pri 950 MHz (9.5 × 100) smo morali povišati
voltažo še za dodatnih 0.025V (1.80V). Sploh omeniti nočem, da je imel procesor
takrat temperaturo že zajetnih 47° C, kar je precej več od 32° C pri 600 MHz.
In ker nam naša overclockarska žilica ne da spati, smo se odločili potisniti ta
procesor do skrajne meje. Voltažo smo nastavili na 1.850V (maksimum osnovne
plošče) ter količnik na 10, kar znese celih 1000 MHz! Seveda nismo verjeli, da
nam bo to celo uspelo, a kot pravijo ta stari, čudeži se pač dogajajo. Duron 600,
procesor za okroglih dvajset tolarskih tisočakov (z DDVjem, seveda :)), smo navili na vrtoglavih 1000 MHz! 1 GHz za
20.000 SIT! Nam ne verjamete? Poglejte si spodnje screenshote! Začuda je stvar
delovala stabilno. Goorx je naredil stability test (1 uro Quake III proti
Mateju, verjemite mi - prava klavnica). Več od 1000 pa nismo nikakor dosegli.
Najmanjši možni pospešek (10 × 101 MHz) se je končal z Blue Screenom. Ampak
vseeno, dosežek in pol je spraviti Durona iz 31. tedna izdelave na 1000 MHz,
kar znese 166% originalne hitrosti.
| | Thunderbird 800 in 900: |
Odlično
overclockabilnemu Duronu sta sledila še njegova močnejša, hitrejša ter predvsem
dražja bratca, Thunderbird 800 in 900. Prvi je bil narejen v 37. tednu tega
leta, drugi pa v 38. To naj bi pomenilo boljšo overclockabilnost. Seveda smo se
takoj spravili k delu. Osnovna voltaža za oba procesorja je zajetnih 1.75V. To
se nam je zdelo nekam veliko in smo poskusili z nižjo voltažo. Nastavili smo jo
na 1,65V in poizkusili z zagonom računalnika. Ta se je zbudil in deloval
pravilno. S tem smo si pridobili kar nekaj prostora za manevriranje. Namesto
prvotnega volta, smo imeli 2,5V. Oba procesorja sta dosegla svoj maksimum pri
1050 MHz. Vseeno je to zelo velika pohitritev (250 MHz / 150 MHz). Pri 1050 MHz
sta oba procesorja dosegla identičen rezultat, kar je logično, saj sta imela
enak pomnoževalnik.
|
| Zaključek: |
AMD Duron je
prvak, to vemo vsi. Za tako nizko ceno ponuja pač vse, kar se ponuditi da. Vsi,
ki imate vsaj malo žilice za navijanje in vam hitrost v matematično namenskih
programih ne pomeni veliko, hitro posezite po Duronu! Z velikim potencialom za
navijanje ter izjemno nizko ceno je absolutni prvak v svoji kategoriji. Če ste
pa poslovnež, ki za navijanje noče slišati, hoče stabilno ter matematično močno
enoto, posezite po Thunderbirdu 800. Za procesor z dvakrat več predpomnilnika
ima odlično razmerje med ceno in zmogljivostjo. Thunderbird 900 pa žal ponuja
premalo za svoj denar, saj je med TBirdom 800 in 900 zelo majhna razlika.
Odločitev pa je še vedno vaša...
Zahvaljujemo se
podjetju JAE, Brnčičeva 13, Ljubljana, za posojo Durona 600 ter Thunderbirda
900. Brez njih izvedba tega testa ne bi bila izvedljiva. Če hočete kupiti
katerega od teh procesorjev, jih kar pokličite na tel.št. 01 589 62 00, kjer
vam bodo rade volje kakega prodali :).
Thunderbirda 800,
Chrome Orba, Abit KT7 ter ostale komponente je na svoj rizik posodil Goorx.
Svaka mu dala :).
Trije mušketirji |
| Duron 600 |
|
Plusi |
Minusi |
-cena
-overclockabilnost
-nova tehnologija
-zmogljivost glede na ceno
-hiter sintetični del |
-visoka temperatura delovanja
-energijska požrešnost
-drage mati&"269;ne plošče |
| TBird 800 |
|
Plusi |
Minusi |
-izjemno močna matematična enota
-veliko predpomnilnika
-hitro notranje vodilo |
-segrevanje do neba
-energijska požrešnost
-slabše overclockanje, kot pri Duronu |
| TBird 900 |
|
Plusi |
Minusi |
-izjemno močna matematična enota
-veliko predpomnilnika
-hitro notranje vodilo |
-segrevanje do neba
-energijska požrešnost
-slabše overclockanje, kot pri Duronu
-premalo ponuja za svojo ceno |
|
|
Za vse na Slo-Techu objavljene prispevke odgovarjajo izključno njihovi avtorji
Copyright by Slo-Tech Team
Vse pravice pridržane!
ISSN 1581-0186 Design (ampak res samo oblika) by Kodesign
Alternativne barvne sheme by Exonium Production
Do strani dostopate iz:
| | Prijava | |
Zadnje novice
Napad na Border Gateway Protocol (27)
Izšel brezplačni VMware ESXi Hypervisor (17)
Izšel Django 1.0 (6)
Google izdal lasten brskalnik (305)
Začenja se nova sezona oddaje Resnična resničnost (28)
|
